Zakaj prstni odtis ni dovolj verodostojen dokaz

Trditev strokovnjakov, da ima vsak človek svoj edinstven prstni odtis, ki ga lahko hitro preverimo v računalniški bazi, je pod vprašaj postavil forenzik Mike Silverman. Policiji je namreč predstavil prvi avtomatski sistem za zaznavanje prstnih odtisov, piše časnik The Telegraph.

Družinski člani in podobni vzorci Trdi, da so človeške napake, delni odtisi in ponaredki prstnih odtisov dokaz, da ta vrsta identifikacije ni tako zanesljiva, kot mnogi verjamejo. Pojasnil je, da do zdaj še nihče ni dokazal, da so prstni odtisi edinstveni, saj imajo lahko družinski člani enak vzorec ali vzorce.

Težava, ki se pojavlja, so tudi odtisi pri starejših ljudeh, ki se lahko razlikujejo od tistih, ki so jih imeli v mlajših letih, saj koža sčasoma izgubi elastičnost.

Ni dveh enakih prstnih odtisov "V bistvu ne moremo dokazati, da ni dveh identičnih prstnih odtisov. To je tako kot igranje loterije. Zmaga je malo verjetna, pa vendar ljudje igrajo."

"Če upoštevamo vse podrobnosti o vsaki brazdi, lahko sklepamo, da dva identična odtisa ne obstajata, pa tudi če bi odtis naredili z istim prstom enega za drugim," je za Telegraph pojasnil Silverman.

Dodal je, da takšna vrsta dokazov zahteva mnenje strokovnjakov, da bi lahko potrdili, ali sta odtis s kraja zločina in odtis iz baze podatkov vzeta z istega prsta.

Po krivem v zapor Na svetu obstaja tudi kar nekaj primerov, v katerih so bili nedolžni ljudje obsojeni ravno zaradi dokaza prstnega odtisa.

Problematični so predvsem prstni odtisi na kraju zločina, ki so pogosto umazani ali zabrisani. Vse to zmanjšuje natančnost pri določanju.

Tega bi se morala po mnenju Silvermana zavedati tudi sodna porota, ki je pogosto pod vplivom različnih nanizank, kjer ravno s pomočjo prstnih odtisov razkrinkajo storilca. "Vendar pa to, kar vidimo po televiziji, v resnici sploh ne obstaja," je poudaril.