Sreda, 24. 4. 2019, 18.30
5 let, 7 mesecev
Potrdili spremembe na mejah EU: o vas bodo lahko izvedeli veliko več
Evropski poslanci so na glasovanju prejšnji teden z veliko večino potrdili uvedbo novega sistema za preverjanje identitet državljanov in nedržavljanov EU, ki bo botroval nastanku ene največjih baz osebnih podatkov o ljudeh na svetu. Čemu takšno navdušenje evroposlancev za novost in kako bo delovala?
Za nov način dostopa do podatkov o državljanih in nedržavljanih EU so glasovali tudi slovenski evropski poslanci Franc Bogovič, Tanja Fajon, Lojze Peterle, Patricija Šulin, Romana Tomc in Ivo Vajgl. Proti je bil Igor Šoltes, glasovanja pa se je vzdržal Milan Zver.
V roku dveh let bi moral zaživeti nov sistem, ki bo različne informacijske sisteme EU, ki se uporabljajo pri izvrševanju kazenskega pregona in pri nadzoru meja, povezal v eno celoto in ustvaril velikanski digitalni predalnik s kartotekami, ki bo na enem mestu združil osebne podatke več kot 350 milijonov ljudi.
Novost, katere uvedbo so prejšnji teden s 511 glasovi za in le 123 glasovi proti izglasovali evroposlanci, bo olajšala delo tako rekoč vseh državnih organov v EU, še zlasti pa tistih, ki izvajajo mejni nadzor, zagotavljajo v Evropskem parlamentu.
Prepoznavanje morebitnih nezakonitih migrantov, teroristov ali storilcev kaznivih dejanj je zdaj namreč manj neučinkovito, ker evropske podatkovne baze niso povezane, odločitev za nov ukrep argumentirajo v Evropskem parlamentu.
Jedro novega sistema bo tako imenovana Skupna zbirka identitet oziroma Common Identity Repository (CIR), v kateri bodo shranjeni podatki o milijonih (odraslih) državljanih in nedržavljanih EU, ki so prečkali meje Evropske unije.
CIR bo skladiščil podatke, kot so številke osebnih dokumentov, imena, datumi in kraji rojstva, pa tudi prstni odtisi in fotografije.
Podatkovno bazo CIR bodo dopolnjevali:
- iskalnik, ki bo omogočal preverjanje podatkov po vseh sodelujočih informacijskih mrežah EU hkrati,
- mehanizem za iskanje ujemanj med biometričnimi podatki oseb, torej fotografij obrazov in prstnih odtisov, med različnimi informacijskimi sistemi EU,
- algoritem za zaznavanje morebitnih lažnih identitet.
Ko bo začela delovati, bo centralna evropska baza podatkov ena največjih na svetu in obsežnejša celo od tistih, ki jih za identifikacijo osumljencev kaznivih dejanj uporabljajo ameriški obveščevalci, na primer FBI.
Centralna evropska baza podatkov bo oblastem med drugim omogočila hitro iskanje podatkov po Schengenskem informacijskem sistemu, sistemu Eurodac (evropski avtomatski sistem za identifikacijo prstnih odtisov), informacijskem sistemu za vize (VIS) in še treh drugih podatkovnih bazah, ki jih Evropska unija šele uvaja, zbirale pa bodo podatke o prečkanju notranjih in zunanjih meja EU.
Kritiki opozarjajo na nevarnosti, nekateri evroposlanci naj tudi ne bi vedeli, za kaj so glasovali
Neprofitna organizacija Statewatch, ki že od leta 1991 opozarja na kršitev človekovih pravic in zasebnosti državljanov EU, je že maja lani izdala obširno analizo predloga ukrepov, o katerem so prejšnji teden glasovali in ga tudi potrdili evropski poslanci.
Statewatch je med drugim izrazil skrb, da se uresničuje scenarij tako imenovanega Velikega brata, saj bodo oblasti EU nad premiki 350 milijonov ljudi znotraj in zunaj Evropske unije lahko bdele bolj dosledno kot kdaj koli.
Drugi kritiki opozarjajo tudi, da je centralizirana baza podatkov o državljanih EU velika vaba za hekerje z vsega sveta.
Evropska podružnica ameriškega političnega medija Politico je medtem objavila izjavo neimenovanega uradnika Evropske komisije, ki je razkril, da so bili pred glasovanjem o centralni evropski bazi podatkov na delu lobisti.
Evropski parlament naj bi z vsem skupaj zelo hitel, številni evroposlanci pa naj sploh ne bi razumeli, za kaj so v resnici glasovali, piše Politico.
Izid glasovanja v evropskem parlamentu mora zdaj sicer potrditi še Svet Evrope. Države članice EU bodo nato imele dve leti časa, da se pripravijo na sprejete ukrepe oziroma ustrezno prilagodijo informacijsko infrastrukturo.
Preberite tudi:
7