SiolNET. Novice Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V srednjih šolah narašča predvsem verbalno nasilje

2

termometer

Dijaška organizacija Slovenije ter Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije sta v okviru skupnega projekta NE!nasilje v Mariboru pripravila omizje o nasilju v srednjih šolah.

Kot ugotavlja varuh dijakovih pravic Tim Grünfeld, je fizično nasilje sicer v upadu, a na drugi strani strmo narašča predvsem psihično in verbalno nasilje. Po njegovih besedah so ukrepi za preprečitev ali vsaj zmanjšanje tega pojava v izvajanju, težava pa je njihovo dejansko izvajanje v praksi. "Šola na nek način poskuša to problematiko preprečevati, kakšna pa je njena učinkovitost in kako dijaki to sprejemajo, pa je drugo vprašanje," pravi Grünfeld.

Grünfeld: Pomembna predvsem vzpostavitev socialnega in osebnega stika šole z dijakom Pomembna se mu zdi predvsem vzpostavitev socialnega in osebnega stika šole z dijakom, koliko ta sploh dovoli, da mu šola pomaga in koliko so posamezni učitelji zares zavzeti za to. Pri tem skušajo apelirati tudi na sošolce, da se poskušajo vmešati v tovrstne spore in pomagati prijateljem. Na inštitut varuha dijakovih pravic se obrnejo le redki dijaki, saj je to ena izmed zadnjih možnosti. Pred tem bi morali po njegovih besedah biti na vrsti starši in učitelji, pa tudi socialne delavke in ravnatelji.

Dijaki verbalno nasilje različno razumejo Nič kaj rožnatih razmer pa ni pokazala leta 2009 opravljena raziskava, ki je pokazala, da je bilo verbalnega nasilja deležna že več kot polovica slovenskih dijakov, res pa je, da je razumevanje takšnega nasilja pri dijakih zelo različna. Kar osem odstotkov dijakov je vsaj enkrat mesečno žrtev fizičnega nasilja, prav tako je zelo visok odstotek dijakov, ki so se verbalno znesli nad učitelji, je dejal.

Skoraj 40 odstotkov dijakov bi nasilje zgolj opazovalo Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da skoraj 40 odstotkov dijakov pravi, da bi nasilje nad sošolci zgolj opazovalo, še nekaj višji odstotek pa jih meni, da ne bi pomagali niti učitelji. O nasilju, ki se zadnja leta dogaja vse bolj na očeh vseh, se večina dijakov ne želi pogovarjati, več kot polovica bi jih celo odklonila vsakršno pomoč.

S to problematiko se intenzivno ukvarjajo od leta 2003 Namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič je povedal, da se s to problematiko intenzivno ukvarjajo vse od leta 2003, ko je urad dobil poseben oddelek za otrokove pravice. Po njegovih besedah v zadnjem obdobju ne beležijo prav veliko tovrstnih pobud, tiste, ki jih, pa se nanašajo na zelo različne oblike nasilja, tako med dijaki samimi kot med dijaki in profesorji, pa tudi obratno.

Dolčič: Najslabše je, če šole tovrstne primere skušajo pomesti pod preprogo Ob tem pa je Dolčič izpostavil, da je najslabše, če šole tovrstne primere skušajo pomesti pod preprogo. Kot je dejal, je vsako nasilje potrebno ugotoviti in analizirati ter nato speljati vse potrebne postopke, saj v nasprotnem primeru žrtve menijo, da jim nihče ne more pomagati, zato se naslednjič za prijavo ne odločijo več.

Lešnikova: Treba je ločiti med pravnim in psihološkim pojmovanjem nasilja Da nimamo univerzalne definicije nasilja, pa je opozorila Doroteja Lešnik iz Šole za ravnatelje, ki meni, da je treba ločiti med pravnim in psihološkim pojmovanjem nasilja. V vsakem primeru pa ga je treba pazljivo obravnavati, še posebej pa poudarja na nevarnost dolgotrajne in sistematične zlorabe moči nad posameznikom, ki ima lahko še posebej nevarne posledice. Ob tem je izpostavila tudi dejstvo, da starši prevečkrat nekritično ščitijo svoje otroke.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin