Ribe iz oceanov na naših krožnikih le še do leta 2050?

Če imate radi ribe, se boste morda morali že kmalu navaditi na to, da jih na menijih skoraj ne bo več. Po ocenah Združenih narodov (ZN) bi lahko oceani do leta 2050 zaradi čezmernega lova postali pustinje brez življenja. Ribe, ki so danes osnova za sredozemsko prehrano, bodo skoraj povsem izumrle. Količina izlova je preprosto prevelika.

Tudi galebov ni več "Razmere so povsem drugačne kot pred desetimi leti. Ko sem prvič potoval od Melbourna do Osake, sem lahko kar najprej slišal glasove galebov. Lani sem to pot ponovil in presenetila me je tišina. Galebov ni bilo zaradi preprostega razloga – ni bilo rib v morju, s katerimi se hranijo," je povedal avstralski jadralec Ivan Macfadyen, piše Večernji list.

Ribe na jedilniku Kitajcev skoraj vsak dan Združeni narodi so že pred štirimi leti opozarjali na problematiko pretiranega lova rib – okoli 90 odstotkov velikih rib, kot so tuna, losos in druge, so že skoraj izlovili. Med največjimi svetovnimi potrošniki rib so tudi nekatere izmed najbolj poseljenih držav na svetu. Za več kot 90 odstotkov Kitajcev je riba najpomembnejši vir beljakovin. Prav tako za Japonce in Indonezijce.

Ribiška industrija je danes izjemno razvita. Ena izmed najsodobnejših ribiških bark lahko s samo enim potopom zajame okoli 500 ton rib. Tudi zaradi tega so nekateri deli oceana že povsem zapuščeni.

Donosni krivolov O pretiranem izlovu govori tudi dejstvo, da je danes na svetu trikrat več ribiških ladji, kolikor bi jih potrebovali, da bi z njihovim ulovom nahranili celotno svetovno populacijo. Ob tem je velika težava predvsem krivolov rib, ki po nekaterih ocenah znaša petino vseh ulovljenih rib. Na letni ravni to pomeni zaslužek 50 milijard dolarjev oziroma slabih 37 milijard evrov.

Divji lovci lovijo ne glede na starost, obdobje drstenja ali zaščitene habitate. Vsako leto se v mreže divjih lovcev ulovi okoli 300 tisoč kitov, delfinov in mečaric, čeprav niso ciljni ulov ribičev v tistem obdobju. Trupla teh živali ostanejo v morju in nihče od njih nima nobene koristi.

Kaj bi bilo, če bi še vedno lovili krave? Kljub temu pa ni vse tako črno. Zaloge je mogoče obnoviti, vendar je za to potrebna temeljita rekonstrukcija ribiške industrije.

"Predstavljate si, da bi še vedno lovili krave. Da bi vedno, ko bi si želeli govejega mesa, morali kravo ujeti v naravi. Jasno je, da bi krave že zdavnaj izumrle. Zelo podobno je z ribami. Rešitev je v ribogojnicah in rejenju rib pod nadzorovanimi pogoji," pravi strokovnjak Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo Steven Honkins.

Od ribiške industrije odvisno več sto milijonov ljudi Po njegovih besedah bi se moral delež gojenih rib povečati na vsaj 80 odstotkov, če se želimo izogniti katastrofi in izgubi rib v oceanih. "Ni težava zgolj v tem, da rib v oceanih ne bo več in da bodo ljudje ostali brez osnovnega vira beljakovin. S tem bi popolnoma izginila tudi ribiška industrija, od katere je danes odvisno več sto milijonov ljudi," je še opozoril Honkins.

Tveganje je, a izbire ni Ribogojnice sicer s seboj prinašajo tudi določeno tveganje. To bi namreč pomenilo množično uporabo antibiotikov za vzgojo rib, ki ne samo da onesnažujejo morja, ampak ustvarjajo tudi odpornost virusov proti zdravilom na svetovni ravni. Potem so tu še velike naložbe, brez katerih ni mogoče postaviti ribogojnic. Rešitev bi bila lahko finančna pomoč, ki bi jo ponudili Združeni narodi ali mednarodne finančne institucije, še piše Večernji list.