Nizkoogljična prihodnost: realnost ali iluzija?

Dejan Savić je prepričan, da lahko podnebne spremembe brzdamo ali celo preprečimo, če se podamo na novo pot. "Če želimo spremembe, se moramo zavedati, da ne moremo živeti, kot smo do zdaj. Fosilna doba se mora končati. Če naj bo nizkoogljična družba realnost bližnje prihodnosti, se moramo znova spomniti, zakaj bi to sploh hoteli," poudarja Savić. Ljudje težko razumejo, da so spremembe potrebne Direktor Kemijskega inštituta Janko Jamnik je ob tem opozoril, da danes živimo v času, ko ljudje zelo težko razumejo, da so spremembe potrebne. "Nekako sem presenečen, da je dojemljivost nizkoogljičnih tehnologij še kar znatna, verjetno zato, ker se ljudje še ne zavedajo, da bodo te tehnologije dražje kot pa tiste, ki slonijo na fosilnih gorivih," pravi Jamnik. Prepričan je, da bo drugače, ko bo treba tudi za te tehnologije več plačati.

V Sloveniji se sicer na področju obnovljivih virov energije precej širi raba sončnih elektrarn. Za postavitev sončnih elektrarn se odločajo predvsem podjetja, ki imajo poslopja z večjimi strehami, kmetije z gospodarskimi poslopji, v zadnjem času pa je poraslo tudi povpraševanje fizičnih oseb.

Revolucija sončne energije že čez štiri leta? Prava revolucija na področju sončne energije bi se po mnenju Savića lahko zgodila v od štirih do šestih letih. Industrija na evropski ravni namreč ocenjuje, da naj bi se v tem času zgodila tovrstna pocenitev, da bi bila sončna energija konkurenčna preostalim virom energije. "Ko enkrat fotovoltaika postane brez državnih podpor tako poceni kot vsaka druga energija, ne potrebuješ okoljske ozaveščenosti, da začneš uporabljati ta vir energije," je prepričan.