Naslednji "obrok" črne luknje bi lahko sprožil pravi ognjemet

Ameriški znanstveniki napovedujejo, da bi se lahko do trčenja plinskega oblaka G2 in supermasivne črne luknje Strelec A* sredi Mlečne ceste zgodilo enkrat spomladi. Če bo skrivnostna luknja posrkala pline, bo to njen največji obrok v nekaj stoletjih, verjetno pa bo sprožil tudi spektakularen ognjemet.

Rentgenski žarki iz segretih plinov bodo osvetlili luknjo Masa plinskega oblaka, ki so ga prvič opazili leta 2011, je trikrat večja od mase Zemlje. Če se bo oblak dovolj približal Strelcu A*, se bodo plini segreli in oddali velike curke rentgenskih žarkov, ki bodo osvetlili črno luknjo.

Raziskovalci so si za ta redek pojav zagotovili sedeže v prvi vrsti. Iz observatorija Keck na Havajih namreč opazujejo, kako se oblak razteguje, saj gravitacijska sila luknje vleče njegovo glavo precej hitreje, kot se premika rep, Strelca A* pa pozorno spremljajo prek Nasinega vesoljskega teleskopa Swift, ki zaznava rentgenske žarke.

Strelec A* je uganka za znanstvenike Strelec A* leži v središču Mlečne ceste, približno 26 tisoč svetlobnih let od Zemlje. Videti ga je mogoče na poletnem nebu južne poloble blizu ozvezdij Strelca in Škorpijona. Celo za črno luknjo je temen, saj oddaja približno miljardkrat manj svetlobe kot druge supermasivne črne luknje, zato je velika uganka za astronome.

Trčenje bi tako astronomom ponudilo edinstven vpogled v eno od največjih ugank v vesolju. Črne luknje so namreč tako goste, da izza njihovega dogodkovnega obzorja (meje v prostor-času, od koder ni vrnitve) ne pobegne niti svetloba. Zato jih je mogoče opazovati samo posredno prek kratkih bliskov sevanja, ki jih ob padcu v luknjo sprosti materija.

Znanstveniki so sicer prepričani, da črne luknje igrajo pomembno vlogo v življenjskih ciklih galaksij. Požirajo namreč materijo in jo sproščajo nazaj v okolico, kar vpliva na proces oblikovanja zvezd, rast galaksij in njihovo interakcijo z drugimi galaksijami.

Med plini se lahko skriva stara zvezda Kako velik bo spomladanski ognjemet, je sicer odvisno od sestave oblaka G2. Če je plin večinoma vodik, se bodo rentgenski žarki svetili še več let, ko ga bo luknja počasi požirala.

A obstaja še ena možnost − oblak lahko skriva staro zvezdo. V tem primeru opazovalce čaka razočaranje, saj bo Strelec A* posrkal malo plinov, zvezda pa se bo zaradi velike mase tiho izmuznila mimo. Astronomi zato upajo na najboljše, medtem ko se G2 vedno hitreje približuje središču naše galaksije.