Leta, ko so Slovenijo prizadele hude poplave in silovita neurja

Februarja so se na Planinskem polju borili s poplavami, še kar nekaj časa pa bo preteklo, preden bodo lahko odpravili posledice teh stoletnih poplav, kot so jim večkrat rekli.

Ogrožene so predvsem hudourniške grape Dejstvo je, da je Slovenija poplavno ogrožena država in februarske poplave niso bile niti prve niti zadnje, ki so jo prizadele. Poplave namreč ogrožajo več kot tri tisoč kvadratnih kilometrov oz. slabih 15 odstotkov površine državnega ozemlja. Največ, kar polovica poplavnih območij, je v porečju Save, 40 odstotkov v porečju Drave in štiri odstotke v Posočju. Ogroženi so predvsem hudourniške grape, dolinska dna in marsikje pozidane aluvialne ravnice.

Kot so zapisali avtorji v knjigi Geografski vidiki poplav v Sloveniji, pri nas poznamo naslednje vrste poplav: - hudourniške (Lom pod Mangartom), - nižinske (Ljubljana – Barje), - poplave na kraških poljih, - morske poplave (Piran) in - poplave v mestih.

Največ smrtnih žrtev v Celju leta 1954 Med najhujše poplave po podatkih agencije za okolje v Sloveniji štejemo poplave novembra leta 1901, ko je bilo prizadeto ozemlje skoraj celotne Slovenije, novembra 1925 na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. Poplave so zahtevale dve smrtni žrtvi, poplavljenih pa je bilo okoli 100 tisoč hektarjev obdelovalnih površin.

Nato so sledile poplave septembra 1926 na območju Ljubljana−Vrhnika−Škofja Loka in zahtevale deset življenj.

Največ življenj, kar 22, so zahtevale poplave junija 1954 v Celju, v porečju Savinje, Pake in Hudinje. Povodenj je bila tako silovita, da so ljudje takrat govorili, da se je "utrgal oblak". Vodna ujma je odnašala mostove in hiše, voda je segala tri metre visoko, ves nižinski del med Škofjo vasjo, Štorami in Arjo vasjo pa je bil popolnoma pod vodo.

Poplave novembra 1990 v porečju Kamniške Bistrice so zahtevale dve življenji.

V letu 2004 so konec marca reke in potoki poplavljali predvsem v vzhodni polovici Slovenije, v letu 2005 pa je bilo v drugi polovici avgusta močno neurje, ki je pustošilo po vsej Sloveniji. Leta 2007 so bile hujše hudourniške poplave v porečju Selške Sore.

Zadnje večje poplave so bile 18. septembra 2010. Takrat je večji del Slovenije utrpel hude poplave, ki so najbolj prizadele Goriško in Osrednjeslovensko regijo.

Praviloma vsakih nekaj desetletij Kot je še zapisano v knjigi o poplavah v Sloveniji, se katastrofalne poplave praviloma pojavljajo le na vsakih nekaj desetletij ali celo stoletij, zaradi česar smo na to v vsakodnevnem življenju pozabili in s tem nevede povečali našo ogroženost ob morebitnih prihodnjih poplavah.

Za Železnike usoden september 2007 Včasih dolgotrajno deževje, drugič taljenje ledu, tretjič neurje. Kot pišejo na spletni strani Naravne nesreče, Slovenija leži na stiku mediteranskega in kontinentalnega podnebja z močnim vplivom alpske klime. "Zaradi orografskih pregrad, ob katerih se dvigujejo vlažne zračne mase, prihaja do močnih nalivov predvsem v času visokih poletnih temperatur," so navedli.

Slovenijo je zelo močno neurje presenetilo 18. septembra 2007, ko je v nekaj urah na območju občine Železniki padlo več kot 200 litrov dežja na kvadratni meter, zaradi česar so vodotoki v zelo kratkem času narasli do neslutenih višin, povzročili ogromno materialno škodo in vzeli šest življenj. Poplavljene in uničene so bile stanovanjske hiše, tovarne, ceste, uničenih je bilo veliko avtomobilov in opreme.

Leto pozneje, julija 2008, pa je močne nalive spremljal tudi vrtinčast veter, ki je v občinah Medvode, Vodice, Kamnik in Gornji Grad odkrival strehe, uničeval energetsko in komunikacijsko infrastrukturo ter uničil več sto hektarov gozda.