Kdo je bil skrivnostni mož, ki je osrečil na stotine milijonov ljudi?

Vsak drugi četrtek v oktobru praznujemo dan vida. Ta dan je namenjen predvsem temu, da se družba spomni na položaj slepih in slabovidnih, torej ljudi z največjimi okvarami vida. Z manjšimi očesnimi napakami (kratkovidnost, daljnovidnost in starovidnost) pa se v svojem življenju srečuje večina ljudi.

Očala prvič uporabili v 13. stoletju v Italiji Ti lahko za boljši vid uporabljajo skorajda nepogrešljiva pripomočka – očala ali kontaktne leče. To, da se steklo lahko uporablja za povečavo, so vedeli že v starem veku, toda očala so po nekaterih virih prvič začeli uporabljati šele v 13. stoletju v Italiji.

Za izumitelja očal je do okoli leta 1920 veljal obrtnik iz Firenc Salvino D'Armata, ta naj bi očala izumil leta 1285. D'Armato naj bi o svojem izumu obvestil meniha iz Pise Allesandra della Spino, ta pa javnost, zato naj bi veljal za izumitelja.

Potegavščina o izumitelju očal Zgodba o D'Armatu pa je v resnici potegavščina iz 17. stoletja. Izmislil si jo je Firenčan Ferdinando Leopoldo Del Migliore in jo leta 1684 objavil v svoji knjigi Firenze citta nobilissima iliustrata (sl. Veličastno mesto Firence).

Del Migliore si je zgodbo o D'Armatu izmislil na podlagi veliko bolj zaupanja vrednega vira, pisma Francesca Redija Lettera intorno all'invenzione degli occhiali (sl. Pismo o izumu očal) iz leta 1678.

Menih, ki je molčal o skrivnostnem izumitelju očal V tem pismu Redi navaja stavke iz starejšega pisnega vira Cronica conventus antiqua Sancte Katerine de Pisis (Kronika semenišča svete Katerine iz Pise), ki omenja dominikanskega meniha della Spina, ki je umrl leta 1313. Sočasno je Del Migliore od patra Giordana da Rivalte slišal, da so očala izumili že dve desetletji pred della Spino. Toda žal della Spina ni hotel povedati imena izumitelja očal. Na podlagi teh dveh virov si je Del Migliore izmislil, da je očala izumil D'Armata, ki je umrl leta 1317.

Množično izdelovanje očal No, pozneje so odkrili, da je D'Armata res živel, a je bil le skromen obrtnik, ki se ni nikoli ukvarjal z izdelovanjem očal. Prav tako ni umrl leta 1317, ampak leta 1340.

Ne glede na to, kdo jih je izumil, so jih italijanski brusilci stekel v 14. stoletju začeli množično izdelovati in uporaba očal se je začela razširjati po svetu. Do 15. stoletja so očala prišla tudi na Kitajsko.

Sledile so izboljšave očal: Leta 1451 je nemški učenjak Nikolaj Kuzanski (lat. Nicolaus Cusanus, pravo ime Nikolaus Chrifftz) izdelal očala za kratkovidne ljudi s konkavnimi stekli, ki so bila tanjša na sredini in debelejša na koncih.

Leta 1727 je britanski optik Edward Scarlett izumil očala s sodobnim okvirjem, tako da se jih je lahko zataknilo za nos in ušesa.

Američan Benjamin Franklin (1706–1790) je izumil bifokalna očala (očala za daljavo in bližino hkrati).

Leta 1827 je Anglež George Biddle Airy izumil očala za ljudi, ki imajo astigmatizem. Astigmatizem je očesna napaka, ki je posledica neenakomerne ukrivljenosti roženice ali leče. Takšno napako popravimo s posebnimi stekli, ki se imenujejo cilindri.

Leta 1955 so izumili polikarbonatno oziroma nezlomljivo steklo.

Leta 1971 so izumili plastično steklo za očala.

Češki kemik, ki je izumil sodobne kontaktne leče Prve zamisli o kontaktnih lečah je imel že leta 1508 italijanski znanstvenik in umetnik Leonardo da Vinci. Kdo je prvi izdelal steklene kontaktne leče, pa je sporno. Po eni od razlag je to leta 1887 uspelo nemškemu izdelovalcu stekla F.A. Mullerju, po drugi pa leta 1888 švicarskemu zdravniku Adolfu E. Ficku in pariškemu optiku Edouardu Kaltu. Prve sodobne kontaktne leče je leta 1961 izumil češki kemik Otto Wichterle.