Torek, 6. 8. 2013, 13.04
2 leti, 9 mesecev
Je rešitev v boju proti suši gojenje gensko spremenjene koruze?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2
Suše slovenskemu kmetijstvu povzročajo ogromno škodo, ki jo moramo na koncu poleg kmetov pokriti tudi drugi davkoplačevalci, zato smo strokovnjake povprašali, ali ne bi bila ena od rešitev preusmeritev v gojenje novih kultur, ki bi bile bolj odporne proti suši.
"Stroka še ni ponudila kulture, ki bi nadomestila koruzo"
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič pravi, da je problem v tem, da slovensko kmetijstvo temelji na živinoreji, za katero je koruza, ki je močno občutljiva na suše, nepogrešljiva, saj po njegovih besedah še niso našli kulture, ki bi bila po energijski vrednosti zamenljiva s koruzo.
Za tiste kmete, ki se ne ukvarjajo z živinorejo, pa je, kot pravi Žveglič, vprašanje, katera kultura bi lahko v tržnem smislu nadomestila koruzo. Poudarja, da stroka takšne kulture še ni ponudila. "Kmetje iščejo kulture, poskušajo, vendar bo glavno besedo morala imeti stroka," je zatrdil.
"Mogoče bi morali gojiti več ječmena in zgodnjih sort pšenice"
Andrej Zemljič iz Kmetijskega inštituta meni, da je na peščenih tleh glede na pojave suše zelo tvegano pridelovati koruzo. "Mogoče bi morali gojiti več ječmena in zgodnjih sort pšenice, na živinorejskih kmetijah pa povečati delež lucerne, ki je bolj odporna proti suši," je izpostavil in dodal, da bi predvsem morali razmišljati o namakanju poljščin.
Vladimir Meglič, ki prav tako prihaja iz Kmetijskega inštituta, pa poudarja, da je ena od možnosti tudi gojenje gensko spremenjene koruze, ki je odporna na sušo, vendar to v Sloveniji zaradi nasprotovanja javnosti gensko spremenjenim sortam praktično ni mogoče.
"Posledice suš je težko popolnoma izključiti"
Agrarni ekonom Aleš Kuhar meni, da obstajata v boju proti suši dve poti, namakanje in prilagoditev v smislu "kje se kaj prideluje", vendar je v obeh primerih težko popolnoma izključiti posledice suš. Kot pravi, pa je vztrajanje pri modelu, ko se izpadi prihodkov zaradi suš prek državnih pomoči prenesejo na javne stroške, definitivno nevzdržno in neodgovorno do drugih davkoplačevalcev.
