Hubble v globinah vesolja odkril oblačna svetova

Planeta sta del solarnega sistema ene izmed zvezd v ozvezdju Kačenosec (Ophiuchus). Prvi, GJ 436b, je skoraj zagotovo plinasti velikan, saj je glede na dimenzije in maso zelo podoben Neptunu, drugi, GJ 1214b, pa je tako imenovana Superzemlja, saj ga glede na manjšo velikost ni mogoče uvrstiti v skupino, ki ji najverjetneje pripada 436b, njegova gostota in teža pa izdajata trdno površje. Astronome zanima predvsem GJ 1214b, ki je zaradi relativne bližine teleskopom najbolj razločna Superzemlja. Odkrili so ga že pred dobrimi štirimi leti, raziskovanje možnosti, da ima ta zanimivi eksoplanet atmosfero, pa je privedlo do razpotja – nekateri so trdili, da ta obstaja, a jo sestavljajo predvsem delci vodne pare, nekateri pa so se o njenem obstoju sicer strinjali, a teoritizirali, da gre za zmes vodikovih spojin, ki jih prekrivajo gosti, visoki oblaki.

Hubble je pokazal, da so imeli prav drugi, saj med preiskovanjem kemičnega odtisa planeta ni našel ničesar, zaradi česar so astronomi izključili možnost, da atmosfera GJ 1214b nima oblakov in da jo sestavljajo bodisi vodna para bodisi dušik, metan in preostale ogljikove spojine.

Malce večja Venera? Visoko v atmosferi GJ 1214b so gosti oblaki, njihova kemična sestava pa je trenutno še neznana, so sklenili raziskovalci. Glede na dozdajšnje modele in simulacije vremena na Superzemljah in izmerjeno temperaturo planeta GJ 1214b, ki sega prek 450 stopinj Celzija, je mogoče, da tamkajšnje oblake tvorita kalijev klorid ali pa cinkov sulfid. Nasa sicer obljublja, da bodo horde neučakanih navdušencev nad vesoljem nove odgovore dobile še v tem desetletju – oktobra 2018 se na misijo iskanja neznanega namreč podaja vesoljski teleskop James Webb, ki naj bi bil dovolj zmogljiv tudi za opazovanje zadev, ki se skrivajo pod oblaki.