Homogenizacija: metodološka nuja ali izkrivljanje pravih razmer?

Avstralija je bila prva država, v kateri so se pojavili pomisleki o načinu, kako so vremenske agencije v različnih državah sveta zbirale in obdelovale podatke, po katerih so sklepali o alarmantnih spremembah podnebja in poglavitnih vzrokih zanje. Očitali so jim predvsem to, da so izbirale samo tiste podatke, ki so bili skladni s teorijami in sporočili, ki jih zagovarjajo, ter da so tako na nekaterih merilnih mestih dolgoročni trendi spremenili iz ohlajanja v segrevanje, poroča avstralski časnik The Australian.

Homogenizacija izbrisala odstopanja Z namenom ugotavljanja, kaj je res in kaj ne, je avstralska vlada oblikovala neodvisni znanstveni svet, ki bo nadziral, kako avstralski državni meteorološki urad ravna s svojo zbirko podatkov o temperaturah. Predvsem jih zanimajo homogenizacijske tehnike, s katerimi so iz zgodovinskih podatkov odstranili odstopanja.

Svet, ki so ga zaradi močno izraženih pomislekov v avstralski javnosti oblikovali decembra lani, ima prav danes svoje prvo formalno srečanje v avstralskem državnem meteorološkem uradu.

Homogenizacijo podnebnih podatkov so po poročanju avstralskega časnika opazili tudi pri podatkih za Paragvaj in Arktiko, kar je zaskrbljenost premaknilo tudi na druge celine. Izpustili so namreč podatke o toplem obdobju v tridesetih letih prejšnjega stoletja in dobro dokumentirano obdobje zelo nizkih temperatur okrog leta 1970.

Medtem ko nekaterim vodilnim meteorološkim agencijam očitajo prevaro, poskušajo drugi priznani klimatologi očitke omiliti. Ameriška proučevalka podnebja Judith Curry spodbuja razpravo o tem vprašanju in priznava potrebo po dodatnih raziskavah, a obenem meni, da to vprašanje za klimatološko znanost najbrž ni tako usodnega pomena, kot bi želeli prikazati nekateri.

Zgovorna e-poštna sporočila V Avstraliji imajo očitki na račun obravnave podnebnih podatkov razmeroma dolgo zgodovino. Slišati je mogoče kritike tudi na račun tega, kako so oblasti počasi in neodzivno obravnavale dozdajšnje tovrstne pripombe ter kakšne obravnave so bili deležni tisti, ki so na take pomisleke opozorili. Niso bili redki primeri, da so znanstvenike, ki so ta vprašanja zastavili, njihovi kolegi zmerjali z amaterji.

Leta 2007 je v javnost prišla izmenjava e-pošte med višjim uradnikom avstralskega državnega meteorološkega urada Davidom Jonesom in znanstveniki britanske univerze East Anglia University. Jones je namreč zapisal, da je avstralske skeptike mogoče preprosto razorožiti tako, da se jih "zasuje s podatki" in da so "v Avstraliji skeptiki na srečo razmeroma znanstveno nesposobni".

"Zasuj s podatki, pred tem odstrani ključne" Znanstvenik Phil Jones z omenjene britanske univerze je Jonesove misli nadgradil s predlogom, naj se "tistim, ki povzročajo težave, preda velik sveženj podatkov, v katerem manjkajo ključne informacije, saj bo to nemogoče razvozlati".

Skoraj osem let pozneje, deloma pod vplivom novih odkritij tovrstne prakse, javnost še vedno zahteva in pričakuje odgovore. Avstralski državni meteorološki državni urad ni pokazal nikakršnega zanimanja, da bi sami ustanovili primerno telo, ki bi odgovorno ravnalo z vprašanji, ki so se pojavila.

Homogenizirali so tudi Američani Nov val dvomov o prirejanju podatkov so sprožili nedavni izsledki ameriške vesoljske agencije Nasa in ameriškega državnega meteorološkega urada (NOAA), češ da je bilo leto 2014 najtoplejše, odkar izvajajo tovrstne meritve. Tako kot v Avstraliji so odkrili, da so v nekaterih regijah ustvarili ali okrepili smernice naraščajočih temperatur tako, da so meritve homogenizirali s tistimi na sosednjih območjih, včasih tudi s takšnimi, ki so v drugih državah in oddaljena več sto kilometrov.

Govoriti o tem, kaj se je v resnici dogajalo, kaj pa ne, je zelo nehvaležno, dokler nimamo zaupanja v podatke, na katerih trditve temeljijo. Tako ena kot druga stran se pogosto zatekata k čustvenim zagovorom – kako drugače razložiti, da je kolumna, v kateri je kolumnist britanskega časnika The Sunday Telegraph Christopher Booker zapisal "Potrebujemo podrobno analizo vseh podatkov, da bi ugotovili, koliko so te prilagoditve popačile sliko, ki jo je svet dobil" na spletni strani tega medija požela več kot 30 tisoč komentarjev? Booker je obenem prepričan, da je to prirejanje podatkov "največji znanstveni škandal vseh časov".

Uradne agencije homogenizacijo zagovarjajo Čeprav satelitske meritve od leta 1979 nakazujejo nekoliko drugačne trende ogrevanja kot površinske meritve, številne državne podnebne agencije močno zagovarjajo pravilnost podatkov po homogenizaciji. Tako so na primer avstralski meteorologi pomisleke o homogenizaciji upravičili z izjavo, da "na podatke o temperaturi vplivajo številni dejavniki, kot so spremembe okoliša merilne postaje, selitev merilnih postaj in variacije v načinih merjenja, kar opravičuje in celo narekuje prilagajanje podatkov pred njihovo analizo z namenom zagotavljanja doslednosti podnebnih podatkov".

Ni malo podnebnih znanstvenikov, ki navedbe, da gre za največji škandal v zgodovini, v celoti zavračajo. Prepričani so, da so na svetovni ravni učinki homogenizacije zelo majhni, ker se odstopanja, ki jo zahtevajo, v povprečju izničijo.