Cerar v Parizu posvaril pred krepitvijo migrantskih tokov zaradi podnebnih sprememb

Slovenski premier Miro Cerar je v nagovoru v okviru Dneva voditeljev na globalni podnebni konferenci v Parizu pozval k dejanjem. "Če ne bomo ukrepali sedaj, bodo obremenjujoči migrantski tokovi, s katerimi se soočamo danes, kmalu še dodatno okrepljeni zaradi podnebnih sprememb," je opozoril.

Cerar je v nagovoru na zasedanju voditeljev podnebne konference ZN o spremembi podnebja (COP21) spomnil, da so se svetovni voditelji zbrali v izrednem času. Iztekajoče se leto so zaznamovala varnostna vprašanja, težave zaradi podnebnih sprememb in migrantska kriza, kot je doslej še nismo videli.

"Ti med seboj povezani globalni izzivi pozivajo k hitremu sprejemu obsežnih zavez za ohranitev tega planeta za prihodnje generacije," je v nagovoru poudaril premier.

Slovenija bo podprla ambiciozen sporazum Slovenija po njegovih besedah v Parizu v celoti podpira skupno stališče EU. Zavzema se za ambiciozen, trajen in pravno zavezujoč podnebni dogovor, ki bi združil razvite države in države v razvoju. Naša država želi dogovor v obliki protokola, ki bi vključeval zaveze o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov ter mehanizem pregleda napredka in prilagajanja ciljev na vsakih pet let.

Slovenija namerava okrepiti tudi podnebno financiranje. Dodatni prispevek nacionalnega podnebnega sklada bo povečal skupno finančno pomoč državam v razvoju za 50 odstotkov glede na dosedanje ravni, je poudaril Cerar.

Meni še, da je tudi med najbolj problematičnimi državami, ki so največji onesnaževalci okolja, dozorelo spoznanje, da morajo nekaj ukreniti, kajti tudi one so na našem planetu in že čutijo posledice globalnega onesnaževanja pretiranih izpustov.

"Obstaja pa veliko upanje, da dosežemo znaten napredek" "Skupno spoznanje je, da je to skrajni čas, ko lahko še učinkovito, skupaj ukrepamo ter rešimo naš planet in družbo pred ekološko katastrofo," je izpostavil ter dodal, da sta družba in narava mnogo bolj povezani, kot smo morda v preteklosti mislili.

Ključno sporočilo voditeljev, ki so se danes zbrali v Parizu, je po besedah slovenskega premierja to, da se politiki vsega sveta zdaj resnično zavedajo problema in izziva.

Pri tem se po Cerarjevih navedbah zastavlja vprašanje, koliko gre za retorični nastop, koliko pa so besede mišljene iskreno, kar bodo pokazali prihodnji dnevi pogajanj o konkretnih rešitvah. "Obstaja pa veliko upanje, da dosežemo znaten napredek," je ocenil.

"Uspeh še ni zagotovljen, a je na dosegu roke," je poudaril francoski zunanji minister Laurent Fabius, ki je prevzel predsedovanje konferenci ZN, ki se je prvi dan udeležuje 147 svetovnih voditeljev, med njimi tudi predsednik ZDA Barack Obama in njegovega kitajski kolega Xi Jinpinga. "Na nobenem drugem področju naša koordinacija ni bila bolj nujna in bolj plodna," je poudaril Obama. "Kot dve največji proizvajalki toplogrednih plinov smo oboji prepričani, da je delovanje naša odgovornost," je dodal.

Visoki vložki "Na tej konferenci je na kocki usoda človeštva. Po napadih v Franciji se moramo lotiti nujnih prioritet in se odzvati na izziv terorizma, a hkrati tudi delovati dolgoročno," je v pogovoru za francoske medije pred konferenco poudaril francoski predsednik Francois Hollande. V uvodnem nagovoru voditeljev je Hollande poudaril, da "vložki na mednarodni konferenci še nikoli niso bili tako visoki, saj gre za prihodnost planeta, prihodnost življenja". "Upanje vsega človeštva leži na ramenih vseh vas," je dejal.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa je države pozval k sodelovanju in prilagodljivosti. "Političnega trenutka, kot je ta, morda ne bo več," je opozoril.

Voditeljev od udeležbe na konferenci niso odvrnili niti nedavni teroristični napadi v Parizu, zaradi katerih bo dogodek potekal pod izredno strogimi varnostnimi ukrepi. Zgolj prizorišče konference Le Bourget na obrobju Pariza varuje tri tisoč policistov in žandarjev.

Čas za dogovor do 11. decembra Francija se je odločila, da bodo svetovne voditelje v primerjavi s prejšnjimi leti na kupu zbrali ob začetku, ne šele na koncu konference. Tako naj bi voditelji izrazili svojo voljo, nato pa tehnično delo in naporna pogajanja prepustili delegatom. Ti bodo imeli za oblikovanje novega podnebnega sporazuma, ki naj bi pod eno streho prvič združil tako razvite države kot države v razvoju, čas do 11. decembra.

Cilj mednarodne skupnosti je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo, s čimer bi se svet izognil katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb. O sporazumu se bodo pogajali predstavniki 196 pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) – 195 držav in EU.

Strah najrevnejših držav Države so bile pozvane, da pred konferenco posredujejo svoje prostovoljne cilje v boju s podnebnimi spremembami. Strokovnjaki so izračunali, da podane zaveze svet peljejo na pot segrevanja temperature za 2,7 stopinje. Rešitev gostiteljica Francija vidi v rednih petletnih pregledih napredka, ob katerih bi lahko tudi ustrezno prilagodili cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Eden od načrtov, ki naj bi ga predstavili voditelji skupine 20 držav, predvideva podvojitev njihovih investicij v raziskovanje t. i. čiste energije. V nizkostroškovne projekte čiste energije nameravata investirati tudi ameriška milijarderja Bill Gates in Mark Zuckerberg.

Najrevnejše države so že pred začetkom konference izrazile zaskrbljenost, da bodo v želji po hitro doseženem dogovoru pozabili nanje in na njihove interese. Večina pogovorov se suče okoli dogovora, da bi omejili dvig globalnega segrevanja na največ dve stopinji Celzija, vendar so članice skupine 48 najmanj razvitih držav sporočile, da bi bilo karkoli nad 1,5 stopinje Celzija katastrofa in bi ogrozilo življenja prebivalcev v teh državah.