Velike spremembe: nič več črnih zalivk in nepopolnega označevanja medu

Nova pravila, ki so jih poslanci potrdili s 603 glasovi za in devetimi proti, med drugim določajo, da mora biti na etiketi navedena država, v kateri je bil med pridelan. Na etiketah sadnih sokov, džemov, želejev, marmelad in kostanjevih pirejev pa bo morala biti na sprednji etiketi navedena tudi država izvora uporabljenega sadja.

Če med izvira iz več kot ene države, posodobljena direktiva določa, da so države izvora na etiketi navedene v padajočem vrstnem redu glede na delež, ki ga predstavljajo v končnem izdelku, so danes sporočili iz parlamenta.

Sadni sokovi bodo morali imeti po novem jasnejšo navedbo količine vsebovanega sladkorja. Zaradi vse večjega povpraševanja po izdelkih z znižano vsebnostjo sladkorja so v začasno sprejetem besedilu predvidene tudi tri nove kategorije: sadni sok z znižano vsebnostjo sladkorja, sadni sok z znižano vsebnostjo sladkorja iz koncentrata in zgoščeni sadni sok z znižano vsebnostjo sladkorja.

Vključena je tudi določba, da je treba za izdelavo enega kilograma marmelade uporabiti najmanj 450 gramov sadja.

Namen sprememb je po navedbah Sveta EU spodbujati prehod na bolj zdravo prehrano, pomagati potrošnikom, da se odločajo na podlagi informacij, in zagotoviti preglednost glede izvora izdelkov.

Slovenija je pobudo za revizijo direktive o medu utemeljila s tem, da trenutna pravila za označevanje mešanic medu ne zagotavljajo jasne in nedvoumne informacije o poreklu medu. V pobudi jo je podprla večina držav EU.

V EU s prihodnjim letom prepovedana uporaba črnih zobnih zalivk

V Evropski uniji bosta od 1. januarja prihodnje leto prepovedana uporaba in izvoz amalgamskih oziroma črnih zobnih zalivk, predvideva politični dogovor Evropskega parlamenta in Sveta EU o predlogu revizije uredbe o živem srebru, ki so ga danes z veliko večino potrdili evropski poslanci.

Za novo zakonodajo je na plenarnem zasedanju v Bruslju glasovalo 575 evroposlancev, 12 jih je bilo proti, 38 pa vzdržanih, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Nova pravila predvidevajo postopno uvajanje prepovedi amalgamskih zalivk od 1. januarja 2025. Zobozdravniki jih bodo izjemoma lahko uporabljali tudi po tem datumu, če bo to potrebno zaradi posebnih zdravstvenih potreb pacienta.

Članice, ki še ne krijejo stroškov alternativnih zalivk, lahko postopno uvedbo prepovedi preložijo do 30. junija 2026, s čimer bi se izognile negativnim posledicam za posameznike z nizkimi prihodki.

Od začetka prihodnjega leta bo prepovedan tudi izvoz črnih zalivk, njihova proizvodnja in uvoz pa od 1. julija 2026.

V Evropskem parlamentu poudarjajo, da v EU kljub drugim možnostim še vedno vsako leto za zobne zalivke porabijo okoli 40 ton živega srebra. Po zdaj veljavnih pravilih je prepovedana zgolj uporaba tovrstnih zalivk pri otrocih do 15. leta, nosečnicah in doječih materah.

Novo zakonodajo morajo potrditi še države članice, veljati pa bo začela 20 dni po objavi v uradnem listu EU.

Evropski parlament potrdil zaostritev okoljskih standardov za težka vozila

Evropski parlament je danes potrdil spremembe zakonodaje, ki prinašajo nove standarde za izpuste ogljikovega dioksida za težka vozila in uvajajo nove postopne cilje za obdobje do leta 2040. EU naj bi na račun dodatnega zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida v cestnem tovornem prometu lažje dosegla svoje podnebne cilje.

Spremembe, ki so jih poslanci potrdili s 341 glasovi za in 268 proti, prinašajo razširitev področja uporabe evropske uredbe, tako da bodo cilji zmanjšanja izpustov veljali za skoraj vsa nova težka vozila s certificiranimi izpusti ogljikovega dioksida, vključno z manjšimi tovornjaki, mestnimi avtobusi, avtobusi in priklopniki.

Med izjemami bodo vozila, ki se uporabljajo v rudarstvu, gozdarstvu in kmetijstvu, vojaška in gasilska vozila ter vozila za uporabo v civilni zaščiti, redarstvu in zdravstvu, so sporočili iz parlamenta.

Proizvajalci bodo morali izpuste ogljikovega dioksida iz težkih tovornjakov – vključno z vozili, kot so smetarska vozila in mešalci betona – in avtobusov do leta 2034 zmanjšati za 45 odstotkov, do leta 2039 za 65 odstotkov in do leta 2040 za 90 odstotkov.

Novi mestni avtobusi bodo morali do leta 2030 zmanjšati svoje izpuste za 90 odstotkov in do leta 2035 postati vozila povsem brez izpustov.

Evropska komisija bo morala najpozneje leta 2027 analizirati učinkovitost in vplive spremenjene uredbe. To posebej velja za vplive sprememb na manjša tovorna vozila.

Težka vozila so po navedbah Sveta EU odgovorna za več kot 25 odstotkov emisij toplogrednih plinov iz cestnega prometa v EU. Emisijski standardi za nekatera med njimi so bili prvič določeni leta 2019.