Ali meso na žaru prispeva k nastanku ledvičnega raka?

Študija, ki so jo opravili na 659 pacientih bolnišnice za rakasta obolenja univerze v ameriški zvezni državi Teksas, ne prinaša spodbudnih novic za ljubitelje mesa na žaru, saj ugotavlja povezavo med uživanjem mesa, pripravljenega na visokih temperaturah, s tveganjem pred ledvičnim rakom.

Znanstveniki so preučevali prehranske vzorce in navade ter genetske informacije omenjenih bolnikov, ki so jim pred kratkim ugotovili prisotnost najpogostejše oblike ledvičnega raka, ter jih primerjali s 699 zdravimi posamezniki. Upoštevali so njihovo porabo mesa v prehrani in izpostavljenost mutagenom, spojinam, ki lahko povzročijo genske spremembe, nastajajo pa ob pripravi mesa na visokih temperaturah, zlasti na odprtem ognju.

Svojo vlogo igra tudi genetika Znanstveniki v skupini, ki jo je vodil epidemiolog dr. Xifeng Wu, so ugotovili, da so v skupini obolelih jedli več rdečega in belega mesa v primerjavi s kontrolno skupino zdravih ter da način priprave mesa prav tako vpliva na povečano tveganje. Odkrili so tudi, da je pri ljudeh z določeno genetsko mutacijo vpliv mesa v prehrani še toliko večji, kar nakazuje na pomembno vlogo genetike pri opredeljevanju tovrstnega tveganja. To še ne pomeni, da je meso treba črtati iz prehrane Ob tem je pomembno poudariti, da ta raziskava ni pokazala, da bi uživanje mesa na žaru dejansko povzročala raka, le ugotovili so povezavo s tveganjem. Prav tako raziskovalci nikakor ne svetujejo umika mesa iz prehrane, a vendarle priporočajo zmernost in odsvetujejo zažiganje mesa med pripravo.

Kar se zdaj dogaja rdečem mesu, se je pred tremi desetletji dogajalo kavi Raziskava prihaja v času, ko Svetovna zdravstvena organizacija po uvrstitvi mesnih izdelkov med možne rakotvorne izdelke ugotavlja, da bi na ta seznam lahko uvrstili tudi rdeče meso. Toda ob raziskavah, ki bi tej teoriji lahko šle v prid, se pojavljajo tudi kritični članki in raziskave, ki nakazujejo drugače. Drugače misleči opozarjajo, da se je na seznamu rakotvornih snovi in pojavov že pred desetletji med drugim pojavila tudi kava, v zadnjem desetletju tudi mobilni telefoni, a so mnoge poznejše raziskave temu nasprotovale. Tveganje še ne pomeni vzročno-posledične zveze Prav tako je pomembno ločiti med oceno tveganja in ocene možnosti povzročitve – razlika je v verjetnosti izpostavitve nevarni količini in pogostosti neke snovi ali pojava. Veliko bolj preprosto to ponazarja primer: če na nas pade letalo ali meteor, nas bo skoraj gotovo ubilo, toda kakšna je verjetnost, da nas res zadane.

Resnica je, da bomo v vsakem živilu našli kakšno snov, ki je strupena ali rakotvorna – celo pitna voda je lahko strupena, a je treba za pravilno vrednotenje nujno upoštevati, ali gre za dovolj visoke količine, ki bi take škodljive vplive tudi dejansko povzročile.

Bolj kot vpliv posameznega živila je pomembna pestra prehrana Tudi nutricionist dr. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko ne zagovarja izključitve mesa iz prehrane. Ob objavi Svetovne zdravstvene organizacije o morebitni uvrstitvi rdečega mesa med rakotvorna živila je poudaril, "da gre predvsem za dodaten signal proti pretiranemu uživanju in ne kot opozorilo, da rdečega mesa v zmernih količinah ne bi smeli uživati". Zagovarja izbiro pestre hrane, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora, ter nadomeščanje mastnega mesa in mastnih mesne izdelkov s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom. Primerjava rdečega mesa z alkoholom in kajenjem ponesrečena Razprave o, kot pravi, ideološko obremenjeni problematiki vloge mesa v prehrani človeka so po njegovi oceni pogosto predmet osebnih prepričanj posameznikov in skupin, mnogokrat brez resne evalvacije o vplivih na zdravje. Prepričan je, da je bila v zadnji objavi povzetka raziskav Svetovne zdravstvene organizacije zaradi same metodologije ocenjevanja tveganj primerjava uživanja rdečega ali procesiranega mesa z uživanjem alkohola ali kajenjem zelo neposrečena. Obenem ocenjuje, da bi v prihodnosti v luči novih objav lahko prišlo do dopolnitev prehranskih smernic.