Ali bi razlika zgolj ene stopinje Celzija preprečila rušilen žled?

Pred enim tednom so meteorologi napovedovali deževen konec tedna in opozorili na nevarnost poledice, da bo žled povzročil naravno katastrofo stoletnih razsežnosti, si ni mislil nihče. Ali lahko govorimo o "usodni stopinji"? Bi jo z eno stopinjo Celzija več odnesli le z dežjem tako kot Italija oziroma s stopinjo manj s snežnimi padavinami kot Avstrija?

Kapljica, ki pade na podhlajen predmet, v hipu zamrzne Brane Gregorčič strokovnjak za meteorologijo z agencije za okolje, pravi, da so to špekulacije. Kot pojasnjuje, je žled posledica stika dveh različnih zračnih mas.

Iz oblakov na višini med tremi in petimi kilometri zaradi nizkih temperatur sneži. Če se proti Zemlji zrak segreva in so temperature nad nič stopinjami Celzija, se snežinke seveda stopijo in pada dež. Vendar če so temperature pri tleh spet pod lediščem, kapljice padajo na podhlajene predmete.

"V hipu, ko trči ob tak predmet, se kapljica razmaže in primrzne," razlaga Gregorčič.

Problem Javorniškega grebena Mešanica hladnega, toplega in spet hladnega zračnega pasu je posledica različnih smeri vetrov oziroma sočasnega vpliva dveh obsežnih ciklonov – anticiklona iznad Rusije in ciklona iznad Atlantika in Sredozemlja. Prvi poskrbi za hladen zrak pri tleh, drugi za vlažen in topel zrak ter s tem padavine v višjih legah.

Pomembna klimatska ločnica, kjer se tako imenovani morski in celinski vpliv srečujeta, je Javorniški greben, ki poskrbi za mešanje tokov. "Najslabše jo odneseta Gorski kotar in prehod z Notranjske na Primorsko," pravi Gregorčič in dodaja, da je žled v teh krajih zelo pogost, vendar ne v takšnem obsegu.

Žled v razsežnosti naravne katastrofe je posledica tega, da so takšne razmere trajale več dni. Gregorčič pojasnjuje, da je "najdebelejši žled nastal tam, kjer je bilo v dneh od petka do nedelje največ dežja, to pa je v takšnih vremenskih situacijah običajno na prehodu med Notranjsko in Primorsko."