SiolNET. Novice Moja služba
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj nekaterim (vedno) uspe priti na vodilne položaje, drugim pa nikoli?

3

termometer

Ključna razlika med uspešnimi in manj uspešnimi ljudmi ni znanje, prav tako ne izkušnje ali socialno-ekonomski status, temveč to, kako in na kakšen način uporabljajo svoja čustva.

Ni malo ljudi, ki se držijo načela, da je služba služba, družba pa družba ter da je posel okolje razumskega delovanja, kamor čustva ne spadajo. A dejstvo je, da za uspeh izobrazba, znanje in izkušnje niso dovolj, pomembna so tudi čustva, je na predavanju o čustveni inteligenci, ki ga je organizirala zaposlitvena agencija Competo, poudaril psiholog Aleksander Zadel.

Pomembno je izbrati prava čustva Čustva nam kot posledica notranjih in zunanjih dražljajev oziroma vplivov sporočajo, kaj se dogaja v okolju in "ali stvari so ali niso pod nadzorom", pravi Zadel in dodaja, da zato niti v poslovnem oziroma nasploh v kariernem okolju ne moreš delovati brez čustev.

Kot pravi, se "svojim čustvom ne smemo odpovedati niti kot vodje, temveč jim uporabimo pri delovanju. Vprašanje je le, kako jih bomo uporabili." Gre za to, koliko čustvene inteligence premoremo.

Kaj je čustvena inteligenca Ljudje z enako izobrazbo, izkušnjami, socialno-ekonomskim statusom so različno uspešni in učinkoviti, ker imajo različno čustveno inteligenco.

Gre za sposobnost obvladovanja sebe, svojih čustev in odnosov tako, da si bomo ustvarili boljše življenje, odnose in seveda tudi posel. Psiholog pravi, da je to neke vrste orodje, ki omogoča, da se preostali naši potenciali izrazijo v najboljši meri.

Čustveno inteligentni ljudje znajo prepoznavati in tudi razumeti svoja čustva, svoje dobre in slabe strani ter vpliv na druge. Znajo se obvladovati in razmisliti, preden se odzovejo, ter tako izberejo najprimernejše vedenje.

So visoko motivirani in polni optimizma, dobiček za njih ni le vreča denarja, temveč tudi dobro počutje. Imajo sposobnost razumeti čustva drugih in se vživeti v njihovo čustveno stanje, s tem so učinkovitejši tudi pri prilagajanju. Ne nazadnje so to komunikativni in odprti ljudje, sposobni pozitivno vplivati na druge, jih motivirati in spodbujati.

Kaj to pomeni v praksi? Čustveno inteligenten posameznik, delavec in nasploh vodja ob stresnih situacijah ne bo vzkipel, kričal na druge, jih grajal in jim dajal lekcij, temveč bo svojo jezo in bes pokazal na primeren način.

"Ko otrok staršu ali zaposleni nadrejenemu pride povedat, da je nekaj naredil narobe, on to že ve. Vprašanje čustveno inteligentnega starša ali vodje je, kako bo to popravil, ne sme pa kričati nanj in ga grajati," razlaga psiholog.

Kako se naučimo čustvene inteligence Razveseljiv podatek je, da čustvena inteligenca ni nekaj, s čimer se rodimo, temveč se je lahko oziroma se je moramo naučiti in jo razvijati. Začnemo lahko pri otrocih ali odraslih, na primer pri zaposlenih, nikoli ni prepozno.

Z načrtovanim treningom in delom na sebi jo lahko razvijemo tako pri sebi kot drugih. Pomembno je, poudarja Zadel, da upoštevamo dva ključna pogoja:

1. Da si dovolimo izkušnje, tako prijetne kot neprijetne, saj brez vzponov, predvsem pa padcev ne moremo razumeti življenja, kaj šele posla. 2. Da namesto grajanja, iskanja krivcev in usmerjanja v preteklost pogledamo v prihodnost in iščemo rešitve.

Najpomembnejše je, da si lahko z vadbo in izkušnjami čustveno inteligenco okrepimo in postanemo uspešnejši na najrazličnejših področjih življenja.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin