#MaleZmage: Sapramiška ima 40 let

Prebrisana in hrabra Sapramiška v tukajšnjem prostoru velja za največjo lutkovno uspešnico, ki je v desetletjih svojega literarnega in gledališkega obstoja dosegla že kultni status.

Njen lik in zgodbo je Svetlana Makarovič zgradila v slikanici leta 1986, deset let pozneje pa je miška v režiji Naceta Simončiča doživela tudi premiero v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Od takrat pravljica ljubljanskega odra ni zapustila, gostovala pa je tudi po svetu, in sicer v Braziliji, Mehiki, Venezueli, Južni Koreji, Belorusiji, Pakistanu, na Japonskem in Kitajskem, na Islandiji, Portugalskem, v Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in drugod.

Hrabra in prebrisana Sapramiška je literarni in gledališki fenomen. Foto: Urška Boljkovac

Velikodušnost poučenega srca

"Čeprav bogata bera Svetlaninih pravljic ter lutkovnih in radijskih iger premore širok register vzorcev ,prevladuje (…) vzorec šibkega, prestrašenega malčka, ki se spoprijema s težavami in nevarnostmi na poti v odrasli svet. To je torej temeljni model pravljic, ki jih je Svetlani Makarovič narekovalo njeno 'poučeno srce'," je ob jubileju Sapramiške o toplini avtoričinega ustvarjanja za otroke zapisal Boris A. Novak.

Pravljice na igriv način kažejo, kako se je mogoče spoprijeti z izzivi, razrešiti probleme in premagati nevarnosti. "Z drugimi besedami: pravljice so na svetu zato, da otroci na sebi lasten način, znotraj svojega doživljajskega obzorja razumejo, kaj je dobro in zlo," pravi A. Novak.

Paleta čustev Sapramiške – od obupa do sreče

Med Makarovičevimi živalskimi pravljicami je Sapramiška ena najbolj priljubljenih. Prvič jo je v slikanici likovno upodobila Marija Lucija Stupica, v drugi izdaji Svetlana Makarovič, v tretji Gorazd Vahen in četrti, zadnji, Daša Simčič. Doživela je torej številne ponatise, na odru ljubljanskega lutkovnega gledališča pa ponovitve.

Pravljice za pot v svet

In s čim je miška tako očarala? Kot med drugim zapiše profesorica slovenske književnosti Mateja Pezdirc Bartol, je ena od odlik Sapramiške njena zmožnost izražanja cele palete čustev. Od veselja, žalosti do obupa in največje sreče na koncu zgodbe. "Prav tako Svetlana Makarovič svojim literarnim osebam pusti, da delajo napake in se same prikopljejo do rešitev in novih spoznanj po poti preizkušenj in dozorevanj."

Pravljice za spremljanje otrok v svet odraslih, da jim pokažejo pot v življenje, težave, bolečine in radosti življenja. Foto: Urška Boljkovac

V čem je dobrota pravljic? Će sklenemo z Novakovimi besedami, je to v njihovem darovanju, velikodušnosti poučenega srca, ki "kljub svoji bolečini ali pa morda ravno zaradi te bolečine pripoveduje zgodbe, da bi krhkim in ranljivim otrokom pokazala poti skozi življenje".

Prav to počne Sapramiška. Že 40 let v besedi in sliki, že tri desetletja pa tudi na odru. Avtor likovne podobe letošnje osvežene predstave je Jaka Judnič. Lutkovnim junakom, ki jih je zasnoval v slogu svojih risanih filmov iz sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, pa je omogočil več animacijskih možnosti. Režiser osvežitve dela Naceta Simončiča pa je Brane Vižintin. 

Milko Lazar je pripravil nove glasbene aranžmaje, nov pa je tudi zvočni posnetek predstave, na katerem bomo lahko poleg Svetlane Makarovič v naslovni vlogi slišali tudi Ivanko Mežan kot Veverico, Ljerko Belak kot Regico, Alojza Sveteta kot Doktorja Detla in Braneta Vižintina kot Mišjega strahca.