Kdaj je goveje meso zares slovensko

Po trenutni specifikaciji je dovoljeno v shemo »izbrana kakovost« vključevati goveje meso živali, ki so bile v Sloveniji rejene pod pogoji sheme najmanj devet mesecev, saj teče že drugo leto prehodnega obdobja. Minimalni čas reje se bo z leti postopno podaljševal in po osmih letih bo v shemo »izbrana kakovost« dovoljeno vključevati samo živali, rojene v Sloveniji. To obdobje osmih let imenujemo prehodno obdobje.

O tem, kaj je prehodno obdobje ter zakaj ga je sektor uvedel, smo se pogovarjali z Ano Ahčin, generalno sekretarko GIZ Mesne industrije Slovenije, ter z Danilom Potokarjem s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).

Na kratko nam opišite, kako je potekal dogovor glede vseh zahtev v specifikaciji.

Danilo Potokar: "Da je v dogovor glede specifikacije vključenih več deležnikov na transparenten način, je razvidno že iz tega, da sta vlagatelja specifikacije KGZS in GZS. KGZS je kot predstavnica rejcev vložila specifikacijo z namenom zastopanja primarnih proizvajalcev, torej kmetov. Vemo, da se vsa veriga začne pri rejcih. Shema "izbrana kakovost" da potrošniku že s svojim nazivom jasno vedeti, da gre za nadstandard. Tako smo se znotraj KGZS s pridelovalci dogovorili za jasne kriterije, ki kažejo na to, da shema zagotavlja višje pogoje reje od zahtevanih. V pripravo specifikacij za posamezna področja so bili tako vključeni tudi rejci, ki so uskladili zahteve."

Ana Ahčin: "O zahtevah iz specifikacije je odločal 18-članski sektorski odbor za meso, katerega člani so imenovani s strani reprezentativnih inštitucij pridelovalcev in predelovalcev mesa. Člani sektorskega odbora so na sejah predstavljali stališča, predloge in zahteve, ki so jih dobili iz svoje baze in predloge oblikovali v kriterije, ki so bili v razpravah potrjeni s konsenzom oz. izglasovanjem."

Zakaj se je sektor odločil za uvedbo prehodnega obdobja? Zakaj osem let?

Danilo Potokar: "Prehodno obdobje pomeni, da v prvih osmih letih izvajanja specifikacije "izbrana kakovost" za goveje meso vse živali ne bodo rojene v RS, ampak jih bomo del kupili na trgu EU, seveda pa bodo vse živali rejene v RS. Prehodno obdobje bo trajalo osem let in povzema posnetek trenutnega stanja v sektorju prireje govejega mesa, kjer imamo sicer visoko samooskrbo z govejim mesom na eni strani, nimamo pa dovolj lastnih telet za pitanje, zato jih kupujemo na drugih trgih EU."

Ana Ahčin: "Sektor se je odločil za prehodno obdobje zaradi vstopnega kriterija "vzrejeno v Sloveniji", ki omogoča, da je v shemo "izbrana kakovost" dovoljeno vključevati tudi uvožena teleta, ki so pitana pri nas in vzrejena pod pogoji za "Izbrano kakovost". Uvoz telet za pitanje je posledica specializacije govedoreje v mlečni tip goveda. Ker primanjkuje telet za pitanje, jih je treba uvoziti od drugod. Osemletno prehodno obdobje je namenjeno spodbujanju povečevanja števila doma rojenih telet mesnih pasem s ciljem zagotavljanja kriterija rojstva v Sloveniji."

Koliko je trenutno v Sloveniji rejcev, ki zagotavljajo tudi rojstvo živali v Sloveniji?

Danilo Potokar: "Po naši oceni 50 odstotkov."

Ali pričakujete, da bodo certificirani rejci in mesnopredelovalni obrati lahko dosegli to zahtevo?

Danilo Potokar: "Glede na to, da je bila specifikacija dogovorjena z rejci, pričakujemo oz. smo prepričani, da bodo certificirani rejci po preteku prehodnega obdobja zagotavljali vse kriterije specifikacije."

Ana Ahčin: "Dejstvo je, da bo po zaključku prehodnega obdobja dovoljeno v shemo "izbrana kakovost" vključevati izključno živali, ki so bile rojene v Sloveniji. Zagotovo bo ta zahteva vplivala tako na zmanjšanje uvoza telet za pitanje kot na povečevanje števila doma rojenih živali."

Kako po vašem strokovnem prepričanju kraj rojstva vpliva na kakovost mesa in kako kraj reje? Kaj je po vašem mnenju bolj pomembno?

Danilo Potokar: "Gre za dva kriterija, pri katerih je potrošniku verjetno zelo pomembno, da so živali tudi rojene v Sloveniji, saj s tem povezuje celotno rejo v lokalnem okolju. Dejstvo je, da so živali, rojene v Sloveniji, tako genetsko kot okoljsko prilagojene našim razmeram. Seveda pa vpliv kupljenih telet v državah EU ni tako velik, saj jih kupimo v rani mladosti in jih potem še najmanj leto in pol redimo v Sloveniji."

Ana Ahčin: "Kraj rojstva pomeni, da poznamo način in pogoje vzreje živali tudi do časa, ko se teleta odstavijo in so godna za vzrejo v pitališčih. Poznamo tudi način reje njihovih mater, kar pomeni, da o doma rejenih teletih vemo več kot o tistih, ki so bila uvožena za pitanje pri nas. Zagotovo pa ima na kakovost mesa največji vpliv način vzreje živali. Dobre rejske prakse pri nas zagotavljajo kakovostno krmo, uravnotežene krmne obroke, ustrezne biovarstvene ukrepe in spremljanje zdravstvenega stanja živali z upoštevanjem kratkih transportnih poti in časa transporta, ki ne sme biti daljši od osmih ur. Vse to pa seveda bistveno vpliva na kakovost mesa."

Zakaj je pomembno potrošniku zagotoviti, da je vsa govedina, vključena v shemo
"izbrana kakovost", v Sloveniji tudi rojena?

Danilo Potokar: "Pomembno je, da so plemenske živali tiste, ki izvirajo iz specifičnega okolja in so prilagojene razmeram za rejo v Sloveniji, saj lahko le tako dajo potomce, odporne in prilagojene za nadaljnjo rejo. Z vključitvijo v Sloveniji rojenih živali zagotavljamo, da so to živali, ki so že od rojstva krmljene s krmo in na travnatih površinah lokalnega okolja, s tem pa zagotavljajo tudi obdelanost krajine. Krma, ki jo imajo živali na voljo, je pridelana v zdravem okolju, transportne poti so kratke, kar zagotavlja svežo in lokalno krmo. Poudariti moramo tudi, da vse v Sloveniji prirejeno meso izpolnjuje stroge kriterije prehranske varnosti, ki so nadgrajeni s sledljivostjo, kar potrošniku zagotavlja, da je v Sloveniji prirejeno meso kakovostno in varno."

Naročnik oglasnega sporočila je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.