Torek, 25. 4. 2017, 10.32
6 let, 6 mesecev
Kakšne signale z rezervacijo stolčka v upravi Mercatorja gospodarstvu pošilja Cerar?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,53
Mercator je kot veliko podjetje in pomembnega zaposlovalca potrebno in smiselno zaščititi, a priložnost za to smo zamudili ob prodaji pred tremi leti, meni prvi mož Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. Ob tem opozarja, da je možnost posega v zasebno lastnino, ki jo vlada za zdaj uzakonja le za omenjenega trgovca, lahko nevaren namig gospodarstvu.
Zakon, ki vladi omogoča imenovanje izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za državo – v praksi pogojem v zakonu zadostuje le Mercator –, deli politike in pravnike. Medtem ko premier Miro Cerar ocenjuje, da je zakon strokovno in politično utemeljen, opozicijske stranke opozarjajo, da posega v zasebno lastnino.
Vlada je v predlog zakona, ki si ga danes potrdili poslanci (več tukaj), zapisala, da ne gre za poseg v zasebno lastnino. Kot navaja predlog, se izredni član uprave, ki ga bo vlada lahko postavila v primeru insolventnosti Mercatorjevega lastnika Agrokorja, ne bo smel vpletati v redno poslovanje. Njegova naloga bo le, da nadzoruje denarne tokove med Mercatorjem in njegovim lastnikom.
Da gre za poseg v zasebno lastnino, meni tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, direktor podjetja Boxmark Leather z 2.200 zaposlenimi. "Zakon posega v politiko lastnika, torej v njegovo lastnino, in poslovanje podjetja," ugotavlja in dodaja, da je to nevarna poteza politike. "To lahko pošlje signal vsem večjim zaposlovalcem, kaj jim sledi, ter poveča negotovost morebitnih investitorjev v slovensko gospodarstvo. Konec koncev pa se lahko nekdo tudi spotakne ob to, da je to diskriminatorno. Zakaj to velja samo zame, ne za vse? Menim, da je ta praksa zelo mejna."
Preberite še:
Kdo bo vodil sanacijo Agrokorja?
Vlada bi lahko ob prodaji pred tremi leti vključila klavzulo, ki bi preprečila izčrpavanje Mercatorja s strani novega lastnika, meni predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš.
Zamujena priložnost in lekcija Šrota
Prvi mož cehovskega združenja delodajalcev je prepričan, da je obstoj Mercatorja v nacionalnem interesu, saj je na to podjetje vezanih več kot deset tisoč delovnih mest, a obenem meni, da je država priložnost, da bi se vpletala v poslovanje trgovca, zamudila leta 2014, ko je podjetje prodajala.
"Takrat je bil znan finančni položaj Agrokorja in dejstvo, da njegova plačilna disciplina na Hrvaškem ni ravno zgledna. Lahko bi izdelali oceno tveganja in postavili pogoje v prodajni pogodbi v smeri zaščite Mercatorja pred izčrpavanjem," pravi.
Trobiš se čudi tudi, da se država ni ničesar naučila iz preteklih tajkunskih zgodb, na primer Boška Šrota in njegovega poskusa menedžerskega prevzema skupine Laško. Danes zaprti Šrot je pred desetletjem za financiranje prevzemnih aktivnosti izčrpaval hčerinske družbe (Pivovarno Laško, Fructal, Radensko, Delo, Pivovarno Union), ki so mu morale posojati milijone, Šrotova Atka-prima in Infond holding pa jih nista nikdar vrnila.
"V takih primerih je smiselno ukrepati in preprečiti odlivanje denarja iz zdravega jedra. Škoda, da se iz tega primera nismo česa naučili, da bi s klavzulo ob prodaji predvideli tako tveganje in podjetje zaščitili pred spornimi praksami," meni sogovornik.
Zakon, ki ga danes sprejemajo poslanci, bo veljal za podjetja, ki izpolnjujejo dva pogoja: prvi je, da ima več kot šest tisoč zaposlenih, drugi pa, da ima več kot milijardo evrov prihodkov. V presečni množici ostane le eno podjetje - Mercator.
Naj država vstopi v Mercator?
Usoda Agrokorja medtem ostaja negotova. Novi prvi mož družbe Ante Ramljak sklepa dogovore z bankami o neunovčevanju menic, a po današnjem pisanju Index.hr tri banke temu nasprotujejo. Med njimi je celo državna Croatia banka.
Ob tem se pojavljajo tudi ideje o možnosti državnega nakupa Mercatorja, če bi se Agrokor seveda odločil, da ga proda. "Mislim, da bi si mnogo Slovencev želelo, da bi bil Mercator spet slovenski. A zdaj še ne moremo oceniti, ali je kaj takega sploh mogoče. Tu so upnice in veliko dolgov. Ko bo znanega kaj več, pa bomo o tem razmišljali," je pred dnevi dejal Cerar.
Kmetijski minister Dejan Židan pa je včeraj v oddaji Studio City na RTV Slovenija dejal, da to dolgoročno ne bi bilo smiselno. "Če bi bila Mercator edina trgovina, bi bilo državno lastništvo razumno, dolgoročno pa to ni smiselno," je dejal.
"Gre za preživeto različico vzdrževanja socialnega miru"
Nihče od vodilnih politikov torej možnosti državnega nakupa za zdaj ni ovrgel. Trobiš meni, da bi bila taka poteza napaka. "Zgodovina kaže, da je država slab gospodar. Dokaz sta primera Cimos in Mura. V ti dve podjetji je potekalo veliko denarja, čeprav nista imeli koncepta. Gre za preživeto različico vzdrževanja socialnega miru," meni.
"Če podjetje samega sebe ni sposobno držati pokonci, naj zamenja lastnika ali pa ga pustimo propasti. Vse drugo po mojem mnenju podaljšuje trpljenje, ki nas drago stane. Stečaj na začetku sicer pomeni večjo obremenitev za socialne transferje, a reševanje z umetnim dihanjem podjetje le pelje v večletno agonijo in se sodeč po izkušnjah ne izplača. Na koncu ta podjetja prodajamo pod ceno."
