V preteklosti so znani poskusi umetnega proženja strel s pomočjo raket in laserjev

Študiral je na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani na meteorološki smeri. Njegovo glavno področje dela so daljinske meritve atmosfere in prognoza vremena. Na področju daljinskih meritev atmosfere pokriva atmosferske razelektritve ali ‒ po domače ‒ strele. »Občasno opravljam tudi delo dežurnega prognostika v meteorološki prognozi. Blizu mi je narava, tako hribi kot morje,« pove.

Ko sem klicala na ARSO, so me usmerili k vam kot strokovnjaku za strele. Zakaj se vam zdi ta naravni pojav še posebej zanimiv?

Pojav strel je odraz fizike in dinamike procesov v oblaku in je posredna informacija o intenziteti in vrsti procesov v oblaku. Je ena od informacij o dogajanju v nevihti, ki jih pridobimo na daljavo, poleg meritev z radarjem in s sateliti. Pojav strele je zanimiv tudi z vidika osnovnih fizikalnih pogojev za nastanek preboja v ozračju in začetnih procesov, ki privedejo do zametka strele in njene nadaljnje poti.

Kako lahko znanje o strelah vpliva na znanost? Kaj pridobimo s preučevanjem?

Meteorologi ne proučujemo osnovnih fizikalnih dejavnikov in procesov, ki privedejo do strele, se pa ukvarjamo s tem kako informacije o strelah uporabiti za napovedovanje in opozarjanje pred nevarnimi vremenskimi pojavi v povezavi z nevihtami.

Kaj meteorologom pomeni nevihta s strelami? Ima poseben status med pojavi?

Nevihta je po definiciji povezana s pojavom strele, torej so strele inherentna lastnost neviht. Gre za oblak velikih vertikalnih razsežnosti, kar je povezano z nestabilnostjo v ozračju. Procesi, ki se odvijajo znotraj oblaka, privedejo poleg drugih pojavov tudi do razelektritev.

Razelektritev po navadi poteka od zgoraj navzdol, pa vendar se pojavi tudi od spodaj navzgor. Ali ljudje to razliko zaznamo, vidimo, od kod poteka?

Pojav razelektritve je tako hiter, da človek ne more zaznati posameznih korakov strele. Podrobne študije, meritve in snemanja pojavov vezanih na atmosferske razelektritve se izvajajo s posebnimi kamerami in merilniki, ki merijo električno in magnetno polje.

Kaj pa živali, ali drugače vidijo strelo?

Evolucijsko je živalski vid zelo raznolik, tako da bi rekel, da vsaka žival "vidi" strelo na svoj način ali pa je sploh ne zazna. Strela oddaja signal v več različnih predelih elektromagnetnega spektra in zvoka. Za občutek, kako okolico vidi človek v primerjavi z nekaterimi živalskimi vrstami, si lahko ogledate na spletni strani muzeja Natural History Museum.

Kakšno tehnologijo oziroma inštrumente strokovnjaki uporabljate za zaznavo in preučevanje strel?

Merilna tehnologija je osnovana na meritvah električne in magnetne komponente elektromagnetnega signala, ki nastane ob atmosferski razelektritvi. Za kakovostne meritve je potrebna mreža merilnikov in dobre meritve časa, kar v današnjih časih ni problem. V zadnjih desetletjih, predvsem pa v zadnjih letih, so detektorji bliskov nameščeni tudi na meteoroloških satelitih.

Meteorologi meritev sami ne izvajamo, ampak podatke v tako rekoč realnem času dobivamo od ponudnika strelomernih podatkov, EIMV (Elektroinštituta Milan Vidmar, op. n.). Ta je član večje Evropske mreže EUCLID in skrbi za kakovost meritev.

Sportal Slovenec, nekdaj hiter kot strela, ki so mu Italijani uničili kariero

Kaj pa potem meteorologi naredite s podatki, ki jih pridobite?

Meteorologi uporabljamo podatke o razelektritvah, strelah za določanje kraja neviht in spremljanje razvoja neviht. Sprotni podatki o strelah nam meteorologom, v kombinaciji s satelitskimi in radarskimi podatki, omogočajo posreden vpogled v notranjo strukturo in dinamiko posameznega nevihtnega sistema.

Tako lahko do neke mere sklepamo o intenzivnosti atmosferskih pojavov v neki nevihti in o morebitnih posledicah na tleh v smislu nalivov, močnih sunkov vetra in udarov strel. Električna aktivnost v nevihtah se dostikrat začne z razelektritvami znotraj nevihtnega oblaka in torej sprva še ne seže neposredno do tal. Služi pa kot opozorilo za dežurne prognostike, da se je razvila nevihta in se bodo zelo verjetno pojavile tudi strele, ki sežejo do tal.

Detekcija in spremljanje neviht je izrednega pomena tako za splošno javnost kot za letalstvo. Pri letalstvu govorimo tako za operacije na tleh kot v zraku. Meteorološka podpora operacijam na samem letališču tako za preventivno opozarjanje na bližnje nevihtne sisteme uporablja kombinacijo radarskih, satelitskih in strelomernih podatkov.

Katero področje na svetu je za strokovnjaka, ki se je še posebej posvetil strelam, prava specialiteta?

Za nastanek strel so potrebne velike napetostne razlike in nevihte so zelo dober generator električne napetosti. Ta se potem sprosti v obliki električnih tokov, elektromagnetnega sevanja, toplote in zvoka.

Slovenija leži na območju, kjer se srečujejo mediteranska, alpska in celinska zračna masa. Kombinacija vseh treh je dobra popotnica za nastanek neviht in spremljajočih pojavov, kot so strele. Tako je evropski maksimum v številčnosti strel na ploskovno enoto ravno na širšem območju med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Gledano v svetovnem merilu pa so tudi druge celine močno izpostavljene strelam, kar se lepo vidi prikazano na sliki.

Novice V neurjih na Hrvaškem umrl turist, v kampu v žensko udarila strela #video

Ali že obstaja metoda/naprava, ki bi lahko zmanjšala uničujoči učinek strele?

Naprave, ki zmanjšajo uničujoči učinek strel, so kakovostne prenapetostne in tokovne zaščite ter kakovostna izvedba strelovoda in ozemljitve. V preteklosti so znani poskusi umetnega proženja strel s pomočjo raket in laserjev.

Katera strela velja za najlepšo, najosupljivejšo?

Gledano skozi prizmo estetike, je vsaka strela zase drugačna in lepa. Obstajajo tudi atmosferske razelektritve, ki se razvijejo nad vrhovi nevihtnih oblakov in potekajo proti višjim plastem atmosfere, kot je npr. ionosfera. Skupno ime za njih je "prehodni svetlobni dogodki (angl. Transient luminous events). Lepo so prikazani na sliki.

Kako se lahko zaščitimo pred udari strel?

Poudariti moram, da je za zaščito pred vremenskimi nevšečnostmi poleg dobrih opozorilnih sistemov, ki so vedno bolj dostopni splošni javnosti, potrebno tudi poznavanje in spremljanje širše vremenske slike.Vremenske napovedi imajo vedno neko negotovost in razumevanje napovedane vremenske situacije nam bo pomagalo, da bomo gledali na razvoj vremena in neviht v nekem časovnem intervalu, na primer popoldneva in kot točne ure in kraja.

Lahko po letošnjem burnem vremenskem dogajanju namignete, kaj nas čaka jeseni in pozimi?

Dolgoročne vremenske napovedi imajo veliko negotovost, na podlagi poletnega vremena pa ne moremo sklepati na zimske mesece.

Novice Portorož in Izola pod vodo, v Kopru strela udarila v gasilca