Petek, 8. 4. 2016, 6.05
7 let, 2 meseca
To je računalnik, ki je pomagal pri osamosvojitvi Slovenije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,80
1
Imenoval se je Stenar in je v prvih letih po osamosvojitvi igral vlogo glavnega komunikacijskega vozlišča izobraževalno raziskovalne sfere Slovenije, dokler se leta 1997 ni zasluženo upokojil.
Slovenska osamosvojitev se pred 25. leti ni dogajala samo na političnem prizorišču, ampak tudi na drugih področjih, ki niso bila toliko izpostavljena javnosti. Tako je prek strežniškega sistema Stenar (računalnik MicroVAX znamke DEC), ki se je nahajal v prostorih Instituta Jožef Stefan, v prvih šestih letih po osamosvojitvi Slovenije potekala vsa elektronska komunikacija za izobraževanje, raziskovanje, kulturo in državno upravo, z njim pa so skozi devetdeseta leta odraščale prve generacije starih in mladih navdušencev interneta.
Na njem je lahko gostovalo do 11 tisoč uporabnikov, poleg tega pa je bil Stenar tudi dom javno dostopnih datotečnih strežnikov.
Stenar je imel takšno vlogo kot družbena omrežja v Arabski pomladi
Kot se spominjajo v javnem zavodu Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes), je Stenar v času osamosvajanja naše države igral zelo podobno vlogo kot družbena omrežja pri protestih Arabske pomladi.
Uporabljali so ga študenti, raziskovalci in profesorji, ki so prek elektronske pošte in takratnih elektronskih oglasnih desk vzpostavljali stike s sodelavci in akademskimi kolegi po svetu ter jih po veliki prelomnici obveščali o takratnih dogodkih v Sloveniji in vzrokih za nastale razmere.
Stenar so uporabljali nekateri posamezniki oziroma novinarji iz Slovenije, ki so poročali za razne tuje časopise in radijske postaje, Stenarja pa je v času agresije za pošiljanje sporočil v svet med drugimi uporabljala tudi Slovenska tiskovna agencija.
S pomočjo Stenarja so slovenski novinarji tujim medijem posredovali informacije o aktualnem dogajanju v Sloveniji.
Upokojil se je leta 1997, po šestih letih trdega garanja
Stenar je bil sicer kupljen leta 1991 (v letu, ko je internet postal dostopen svetovni javnosti) za tako imenovani Servisni center Arnes, kot se je takrat imenoval Republiški center za servisne storitve globalnih računalniških mrež, ki je bil namenjenih raziskovalcem v akademskem, industrijskem in javnem sektorju.
Iz tega se je pozneje razvil današnji javni zavod Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes), ki je Stenarja leta 1997 “upokojil” in ga zamenjal s novejšimi in bolj zmogljivimi sistemi (Stenar je namreč omogočal le nekaj 100 naslovov elektronske pošte). Od takrat naprej je Stenar shranjen v prostorih Arnesa.
Arnes je s pomočjo Stenarja poskrbel za rojstvo interneta v Sloveniji
Kot v svojem raziskovalnem delu navaja profesorica na Fakulteti za družbene vede, Tanja Oblak-Črnič, je Arnes, na čelu z direktorjem Markom Bonačem, ki zavod vodi še danes, s pomočjo Stenarja zgradil akademsko in raziskovalno omrežje, ki je na naših tleh omogočilo pravi internetni preporod.
Arnes sicer na naših tleh velja za pionirja informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Leta 1991 je namreč prvi vzpostavil osrednje vozlišče za Slovenijo in omogočil zvezo s preostalim svetom prek povezave z Dunajem, še danes pa so ena ključnih organizacij, ki skrbi za vpeljavo novih omrežnih tehnologij v slovenski prostor.
Javni zavod Arnes s svojim strežniškim sistemom na naših tleh velja za pionirje informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.
1