Tehnologija in sodišče v letu 2014

Največ sodnega prahu je in bo seveda dvignil Edward Snowden, ki se s skrivanjem v Rusiji za zdaj uspešno izogiba tleskanju sodniškega kladivca, je pa s svojim razkritjem prikritih prisluškovalnih dejavnosti nekaterih svetovnih vlad na čelu z ZDA pri ljudeh sprožil prebujanje ozaveščenosti glede pomembnosti zasebnosti med katerokoli obliko komuniciranja. Za nekatere pogum, za druge strahopetnost, a zaradi njegovega dejanja se nad ameriško vlado, predvsem zaradi zbiranja podatkov o telefonskih pogovorih, zgrinjajo številne tožbe.

Sredi decembra je tako odjeknila vest, da je ameriški zvezni sodnik Richard Leon razsodil v prid odvetnika Larryja Klaymana, sicer zapriseženega konservativca in dolgoletnega kritika dejavnosti ameriške politike, ter očeta Michaela Strangea, v Afganistanu ubitega računalniškega strokovnjaka ameriške vojske, ki sta se nad lastno vlado spravila z obtožbami o neutemeljenem vohunjenju za državljani in od nje zahtevala izbris podatkov o telefonskih pogovorih. Primer sicer še zdaleč ni končan, saj bo vlada ZDA primer pod nos skoraj zagotovo pomolila vrhovnemu sodišču.

Lavabit Snowden je skoraj neposredno vplival tudi na prenehanje dejavnosti podjetja Lavabit, ki je uporabnikom interneta ponujalo storitve šifrirane elektronske pošte. Ker je nekdanji sodelavec NSA Edward Snowden v dneh, ko je bil prisiljen v bivanje na moskovskem letališču Šeremetjevo, komuniciral prek svojega računa na Lavabitu, je njegovemu ustanovitelju Ladarju Levinsonu na vrata potrkal FBI in zahteval Lavabitov zasebni kriptografski ključ SSL. Z njim bi obveščevalna agencija sicer lahko spremljala aktivnosti Snowdna, a obenem dostopala tudi do podatkov vseh 410 tisoč uporabnikov Lavabita.

Ti so posledično ostali brez vsega, saj je Levinson, kot je dejal sam, storitev raje ukinil, kot da bi "postal sostorilec v zločinih proti državljanom ZDA". Zgodba še nima epiloga, saj so odvetniki ustanovitelja Lavabita pri pritožbenem sodišču ZDA vložili tožbi zoper FBI in ameriško vlado. Več informacij sledi v prihodnjih mesecih.

Blokada Svilene ceste FBI je bil vpleten tudi v zaprtje črnega trga v skritem delu interneta, Svilene ceste, kjer je cvetela prodaja drog, orožja in multimedijskih vsebin z otroško pornografijo. Niti je vlekel 29-letni Teksašan Ross Ulbricht, ki mu je obveščevalna agencija odvzela prostost in zasegla ogromno količino bitcoinov, domnevno poldrugi odstotek vseh, ki so trenutno v obtoku. Newyorški zvezni sodnik je novembra lani zaradi Ulbrichtovih številnih povezav s tujino in preteklih obtožb ter dokazov o nasilništvu zavrnil milijon ameriških dolarjev varščine. Sojenje bo tako počakal v priporu.

Megaupload Leto 2014 bo najbrž prelomno za osebo, ki je že slabi dve leti pri vrhu seznama najbolj zaželenih ubežnikov pred ZDA – Kima Dotcoma, ustanovitelja zdaj že nekaj časa nedelujoče spletne shrambe Megaupload, ki je glede na uporabniški promet v najboljših časih prekašala tudi Dropbox. 19. januarja 2012 je ameriška vlada namreč dokončno izklopila Megaupload, Dotcoma, ki si je od oglaševanja in prodaje premijskih računov na eni najbolj obiskanih spletnih strani za shranjevanje in deljenje datotek nabral milijone, pa je v njegovi novozelandski graščini obiskala lokalna policija in mi nadela lisice ter zasegla premoženje.

Ker je novozelandska vlada za aretacijo Dotcoma, ki je dovoljenje za stalno bivanje na Novi Zelandiji pridobil še pred incidentom, uporabila nedovoljene metode nadzora državljanov oziroma stalnih prebivalcev in s tem presegla svoja pooblastila (zakon so pozneje sicer spremenili), se mu je opravičil celo premier John Key, Dotcom pa je točno eno leto po zasegu Megauploada zagnal novo storitev, oblak Mega. Čeprav se zdi, da se je prah na Novi Zelandiji večinoma polegel (Dotcom lokalno vlado sicer toži zaradi vohunjenja), pa primera iz krempljev še vedno niso izpustile Združene države Amerike. Industrije glasbe, filma in videoiger naj bi bile zaradi Megauploada in posledičnega piratstva oškodovane za več kot 500 milijonov dolarjev, zato ZDA od dežele na koncu sveta zahtevajo Dotcomovo izročitev. Dokončna odločitev naj bi padla julija letos, ko bo na sporedu še zadnje zaslišanje.