Sreda, 25. 5. 2022, 21.58
2 leti, 6 mesecev
Srbi trdijo: Prihajajo Kitajci, borili se bodo za Putina. Zakaj jim ne verjamemo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,39
53
Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Ši Džinping 4. februarja 2022 na srečanju v Pekingu, med katerim sta Rusija in Kitajska potrdili močne prijateljske vezi. 20 dni pozneje je Rusija napadla Ukrajino. Nekateri politični analitiki trdijo, da je prišel Putin na Kitajsko iskat podporo vojni v Ukrajini oziroma da je Ši Džinpinga z dogovorom o "prijateljstvu brez meja" pravzaprav stisnil v kot, saj mora Kitajska na mednarodnem političnem parketu glede konflikta v Ukrajini zdaj bodisi ohranjati nevtralnost bodisi izraziti podporo Rusiji.
"Udarno: Kitajska se je odločila, da se Rusija proti Zahodu ne bo borila sama!" se glasi senzacionalističen naslov članka, ki ga je na Facebooku v zadnjem tednu dni delilo ogromno uporabnikov, med njimi tudi nekaj Slovencev. Gre za objavo srbskega portala Webtribune.rs, ki se pri svojih trditvah opira na zelo vprašljiv vir. Uradna Kitajska takšne drastične spremembe v zunanji politiki ni najavila.
Proruski Webtribune.rs in še nekaj drugih portalov v ob Belorusiji edini evropski državi, ki še ni uvedla sankcij zoper Rusijo, se pri navedbah, da je Pekingu v interesu pridružitev Rusiji in njenemu konfliktu z Zahodom, naslanjajo na domnevne analitike spletne strani BaiJiahao, za katero trdijo, da je "eden od najbolj branih medijev na Kitajskem".
Webtribune.rs je izrazito proruski spletni medij, saj zvečine objavlja vsebine, ki izžarevajo podporo ruskemu vojskovanju v Ukrajini in demonizirajo zahodne države. Webtribune.rs sicer upravlja kar dve zelo podobni spletni strani, ki se razlikujeta le v grafični podobi in naslovu URl, sicer pa objavljata iste članke. Na družbenih omrežjih ima Webtribune.rs precejšen doseg: samo na Facebooku z dvema profiloma dosega skoraj 300 tisoč uporabnikov. Med sledilci Webtribune.rs je tudi precej Slovencev, ki tudi neredko delijo članke portala.
Kdor še ni slišal za BaiJiahao, bi to lahko verjel. Toda dejstvo je, da BaiJiahao ni medij, temveč platforma za deljenje vsebin, ki jo je leta 2016 postavil kitajski tehnološki velikan Baidu, na Zahodu neuradno znan tudi kot "kitajski Google".
Osrednja značilnost platforme BaiJiahao je, da lahko tam tako rekoč vsak objavi, kar hoče. Podobno kot na blog ali družbena omrežja. Ko srbski Webtribune.rs torej zapiše "BaiJiahao poroča", je to podobno, kot če bi zapisali "Facebook poroča".
Kdo natanko je na BaiJiahao pisal o tem, da naj bi se Kitajska Rusiji pridružila v boju, oziroma kdo točno so "analitiki BaiJiahaa", ki jih navaja Webtribune.rs, ni jasno, saj članku ni priložena nobena povezava do kitajske platforme, ki bi potrdila navedbe srbskega portala.
V Srbiji, ki kot edina država v Evropi z izjemo Belorusije še ni ostreje obsodila ruske invazije nad Ukrajino oziroma uvedla kakršnihkoli sankcij zoper Rusijo, so v tednih po začetku vojne potekali množični shodi v podporo Rusiji.
Eno največjih aktualnih vprašanj mednarodne politike
Uradnih informacij o tem, da je Kitajska res naklonjena ideji, da stopi ob bok Rusiji in se vplete v njen boj proti Zahodu, kakor predvsem proruski viri imenujejo vojno med Rusijo in Ukrajino, ni mogoče zaslediti.
Iz Pekinga v zadnjih dneh ni prišel noben tak signal, če pa bi, pa o tem zagotovo ne bi poročal samo srbski Webtribune in še nekaj obskurnih portalov, temveč tako rekoč vsi svetovni mediji.
Ruski predsednik Vladimir Putin (levo) in predsednik Ljudske republike Kitajske Ši Džinping leta 2019 med plovbo po reki Nevi v Sankt Peterburgu leta 2019.
Trenutni odnosi med Kitajsko in Rusijo ter predvsem kitajska podpora Rusiji so sicer eno najbolj perečih vprašanj mednarodne politike. Kitajska glede vojne v Ukrajini nima jasno definiranega stališča oziroma glede konflikta ostaja bolj ali manj nevtralna.
Neizpodbitno dejstvo je sicer, da sta Rusija in Kitajska še vedno zaveznici, ki sta včeraj izvedli tudi skupne vojaške vaje, a se Kitajska v situacijo v Ukrajini za zdaj še ni vmešala z morebitno gospodarsko ali vojaško pomočjo Rusiji, bo pa v prihodnje, če se Evropska unija resnično odloči za embargo na uvoz ruskih energentov, najverjetneje postala eden od glavnih kupcev presežkov proizvodnje, ki bi jih v tem primeru ustvarjala ruska energetska industrija. Kitajska je sicer že zdaj povečala obseg nakupov ruske nafte.
Kitajska se ni pridružila mednarodnim sankcijam zoper Rusijo. Še najbližje temu je bil umik kitajskega petrokemičnega giganta Sinopec od načrtovane investicije v rusko energetsko podjetje Sibur.
Kitajska, ki je le nekaj tednov pred rusko invazijo na Ukrajino s srečanjem med Vladimirjem Putinom in Ši Džinpingom potrdila tesno zavezništvo med državama, govorili so o t. i. prijateljstvu brez meja, je po mnenju nekaterih analitikov trenutno v kočljivem položaju.
Po eni strani Kitajska namreč ne more obsoditi vojne v Ukrajini oziroma ruske agresije nad sosedo, saj bi s tem prekršila dogovor o omenjenem prijateljstvu brez meja. Po drugi strani pa Kitajska z ohranjanjem nevtralne drže oziroma celo tiho politično podporo Rusiji tvega, da bi ji Evropska unija in Združene države Amerike pripisale "prorusko" oznako ter se celo odločile za morebitne sankcije proti njej. Teh si v veliki meri ne more privoščiti, saj je kitajsko gospodarstvo še vedno precej odvisno od izvoza na Zahod.
Preberite tudi:
53