Socialna omrežja na spletu so v zgodovinskem kontekstu nov pojav, ki pa jim je v relativno kratkem roku uspelo pritegniti toliko uporabnikov, kot jih imajo vodilne vere. Se podobnost tu konča?
Enako število uporabnikov
Največji svetovni religiji – krščanstvo in islam – skupaj štejeta 3,6 milijarde pripadnikov. Skorajda identično število pripadnikov šteje skupina, po velikosti prvih desetih, socialnih omrežij. Med temi seveda prednjači Facebook, k je z 1,2 milijarde uporabnikov velikosti Rimskokatoliške cerkve. Medtem ko je ta tolikšno bazo uporabnikov gradila dva tisoč let, je Facebook podvig izpeljal v desetletju. Njun poslovni model je, seveda, povsem drugačen.
Različen poslovni model
Cerkev ima neprebojen in časovno izjemno vzdržljiv poslovni model, neodvisen od stopnje tehnološkega razvoja družbe. Še več, njeni registrirani uporabniki ne potrebujejo posebnih predznanj, lokaliziranega vmesnika ali naprav, s katerimi bi dostopali do vsebin. Niti ni treba, da so polnoletni. V zameno za prostovoljne prispevke dobijo duševni mir ter zagotovilo, da prihajajo boljši časi.
Greh
Facebook, po drugi strani, uporabnikom jemlje zasebnost in osebne podatke, v zameno za preprostejše vzdrževanje stikov z ljudmi, ki jih pogosto v resnici niti ne poznajo. In seveda, daje jim platformo za stalen in vedno izvedljiv trening vsaj treh smrtnih grehov – ponosa, zavisti in pohote. Pogoji so poznavanje vsaj osnovne rabe vsaj ene od napravic, internetna povezava in polnoletnost. Čeprav so omrežja pri zadnjem pogoju precej fleksibilna.
Kdo ima več?
Na poslovnem delu je med socialnimi omrežji in verskimi institucijami pomembna razlika – prva so podjetja, ki kotirajo na borzi in so zavezana javni objavi poslovnih rezultatov. Prihodki in stroški so znani. Verske institucije niso zavezane finančni transparentnosti, zato je realno stanje uganka. Časnik Economist je pred dvema letoma objavil članek o finančnem stanju Rimskokatoliške cerkve v ZDA in ocenil, da je njen proračun 170 milijard dolarjev. Od tega naj bi večino romalo v upravljanje bolnišnic in šol, okoli 11 milijard pa naj bi bilo namenjeno nadškofijam, kjer se zbirajo najbolj zahtevni uporabniki. Ta vsota naključno ustreza Facebookovi zalogi gotovine na računih.
Brez konkurence
Morda najpomembnejša razlika pa je v stabilnosti – uporabniki verskih institucij so precej bolj stabilna skupina, ki ne prehaja med institucijami s tempom, kot to počnejo uporabniki socialnih omrežjih. Hkrati verske institucije nimajo resnih konkurentov, saj so vstopne ovire v panogo praktično nepremostljive. Zasebnosti pa, seveda, že davno ni več.