Torek, 4. 10. 2016, 14.37
7 let, 2 meseca
Iconomi
Slovenci z rekordno vsoto ustvarjajo prvi kriptosklad na svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,25
1
Projekt platforme Iconomi je v petih tednih zbral 9,2 milijona evrov sredstev. Iconomi bo omogočal preprosto vlaganje v kriptovalute, kot je bitcoin, zaradi velikega zanimanja pa so začeli polniti tudi prvi sklad.
Sredstva so zbirali v kriptovalutah (bitcoin, ether in lisk), mogoča pa so bila tudi denarna nakazila. Iconomi je postal najuspešnejši projekt množičnega financiranje v Sloveniji. Pred tem je bil najuspešnejši slovenski projekt pametno kolo FlyKly Nika Klanška, ki je pred tremi leti na Kickstarterju zbral 700 tisoč dolarjev.
V nasprotju z večino startupov pri Iconomiju sredstev niso iskali prek uveljavljenih kanalov, kot je Kickstarter, ampak prek svoje spletne strani. Veliko zanimanje jih ni presenetilo.
"Če ne bi zbrali 2.000 bitcoinov oziroma milijon evrov, sploh ne bi začeli razvijati Iconomija. Zgornjo mejo smo postavili šele pozneje. Ker je bilo zanimanja tako veliko, smo se odločili, da začnemo polniti prvi sklad. Zbrana sredstva nas niso presenetila, je pa višina v zgornjem delu naših pričakovanj," pravi eden od ustanoviteljev Tim Mitja Žagar.
Kaj je Iconomi?
Idejo za Iconomi je ekipa, ki trenutno šteje okoli 15 zaposlenih, dobila po projektu Cashila, pri katerem so se prvič srečali s kriptovalutami. Ta deluje kot spletna banka, prek katere lahko lastniki bitnih kovancev hitro in preprosto poravnajo svoje račune tretjim osebam. Plačnik plača v bitcoinih, prejemnik pa dobi denar v evrih.
Zaradi drugačne zakonodaje so se podjetje odločili odpreti na Češkem, pravi eden od ustanoviteljev Tim Mitja Žagar.
Iconomi bo platforma, kjer bo mogoče ustvarjati različne kriptosklade. Dostopna bo prihodnje leto, letos pa bodo ustvarili dva svoja sklada.
"Ugotovili smo, da več ljudi vlaga v kriptosvet, kot pa unovčuje žetone, kot je recimo bitcon. Prepričani smo, da je prihodnost v decentraliziranem svetu. To je odgovor na trenutno gospodarstvo, ki ni v najboljši kondiciji in ne daje pravih odgovorov," o tem, zakaj so začeli razvijati Iconomi, pravi Žagar.
"Letos bomo lansirali indeksni kriptosklad in perfomance sklad, kjer se bodo lahko financirali projekti. Prihodnje leto bomo odprli platformo, kjer bodo lahko drugi kreirali kriptosklade. Na eni strani so ljudje, ki se spoznajo na kriptosvet in finance. Njim bomo dali orodje za kreiranje kriptoskladov. Na drugi strani so ljudje, ki želijo investirati," razlaga Žagar.
"Slovenski" Bitstamp z licenco, ki ga postavlja ob bok največjim bankam
Vlaganje v sklade s kriptovalutami, kot je bitcoin, ne bo nič bolj zapleteno, kot je običajno vlaganje v sklade.
Nič bolj zahtevno kot vlaganje v običajne sklade
Vlaganje v kriptosklade ne bo zahtevnejše, kot je vlaganje v tradicionalne sklade oz. vrednostne papirje ali delnice.
"Iz kriptovalut, ki bodo na platformi, bo mogoče kreirati kriptosklade. Tisti, ki nimajo časa spremljati, kaj se dogaja v tem sektorju, bodo recimo investirali v indeksni kriptosklad, ki je bil že v zgodovini bančništva najbolj donosen," Žagar pojasnjuje, kako bo potekalo vlaganje in za koga bo primerno.
Iconomi bo tudi poenostavljal vlaganje v nove startupe v kriptosvetu
V performance skladu bodo ustanovni kapital iskali novi startupi.
"Primer takšnih projektov je na primer konkurenca Dropboxu in Amazonovemu Cloudu. V osnovi delajo isto stvar kot Dropbox, vendar za shranjevanje podatkov ne uporabljajo strežnikov, ampak jih shranjujejo decentralizirano. To pomeni, da lahko ljudje posodijo svoj prostor na disku. Nekdo ima doma ves dan prižgan računalnik in na njem en terabajt prostora. Ta prostor bo dal v skupno rabo, na njega bodo zapisani kriptopodatki, on pa bo za to dobil plačilo," o projektih, ki se bodo financirali prek Iconomija, pravi Žagar.
Trenutno je na svetu okoli sto podjetij, ki kapital zbirajo na tak način. Žagar verjame, da jih bo prihodnje leto že več kot tisoč.
Zaradi velikega zanimanja so se pri Iconomiju odločili tudi za zbiranje kapitala za prva dva kriptosklada.
Kako je z varnostjo?
Tako kot v bančnem svetu tudi v trgovanju z digitalnimi valutami obstaja možnost zlorab in kraj. Najbolj je leta 2014 odmeval hekerski napad na tokijsko borzo Mt. Gox, ko so ukradli okrog 800 tisoč bitcoinov v takratni vrednosti skoraj 350 milijonov evrov.
Tarča napada je bila leta 2015 tudi menjalnica valute bitcoin Bitstamp, ki sta jo ustanovila Slovenca Nejc Kodrič in Damijan Merljak. Zaradi napada je bila borza zaprta teden dni, hekerji pa so ob vdoru v sistem ukradli okrog 19 tisoč kovancev v takratni vrednosti 4,3 milijona evrov.
"Gre za novo tehnologijo, kjer se dogajajo napake in se bodo tudi v prihodnosti, vendar je treba ločiti nekaj stvari. Obstajajo načini, kako varno shranjevati kriptovalute, kot je bitcoin. Obstajajo kriptodenarnice, ki nikoli niso bile izpostavljene internetu in so shranjene 'offline'. Tak način uporabljamo tudi mi. Imamo več ključev in določeno število odklene denarnico," o varnosti kriptovalut pravi Žagar.
1