Rusija in Kitajska za novo zasnovo upravljanja interneta

S prvim dnem septembra bo v Rusiji začel veljati nov zakon, ki vsem družbam, ki kakorkoli zbirajo podatke o ruskih državljanih ali od njih, narekuje, da te podatke shranjujejo na strežnikih, ki bodo morali biti fizično prisotni na ruskem ozemlju. Ta zakon ruskim oblastem omogoča tudi natančnejše beleženje informacij, ki prek interneta zapuščajo državo ali prihajajo vanjo.

Raznim storitvam, kot so Facebook, Google ali Twitter, bodo ruske oblasti tako preprečile prikazovanje v Rusiji, če ne bodo vzpostavile strežnikov v Rusiji in če bodo podatke o ruskih uporabnikih še naprej shranjevale na strežnikih zunaj Rusije. Spopad dveh konceptov Rusija in Kitajska, ki prav tako uvaja podobno zakonodajo, želita, kot pravijo, z lokalizacijo shranjevanja podatkov svoje državljane obvarovati pred morebitnimi zunanjimi napadi – toda ZDA in druge države, kjer so zdaj večinoma postavljena podatkovna središča velikih ponudnikov, ostro nasprotujejo takšnim spremembam.

Medtem ko Rusija in Kitajska torej zagovarjata načelo, da vsaka država sama določa pravila upravljanja interneta znotraj svojih meja, zahodne države, predvsem ZDA, ki so že kot zibelka interneta pridobile največji vpliv, želijo, da bi povsod po svetu veljala enaka pravila, ki bi jih države sprejemale s skupnim dogovorom. Okrepljena varnost uporabnikov ali večji nadzor držav? Nasprotniki sprememb trenutnega modela upravljanja očitajo Rusiji in Kitajski, da je pod krinko skrbi za varnost njihovih državljanov pravi razlog za te spremembe želja po povečanju nadzora nad internetom na svojih ozemljih ali pa vsaj manjšanje ameriškega vpliva.

Težava z ruskim in kitajskim načinom razmišljanja je, da dejavnost uporabnikov interneta ni vezana na zemljepisne ali politične razmejitve, po drugi strani pa jim zagotovo ni pri srcu, da so nekatere redke, a vendarle zelo pomembne funkcije interneta, kot je upravljanje omrežnega naslavljanja, praktično izključno v pristojnosti ZDA.