Resnična cena brezplačnih internetnih storitev

Brezplačno e-pošto, brezplačno iskanje, brezplačno digitalno druženje s prijatelji in (nekatere) brezplačne operacijske sisteme plačujemo vsi. Valuta, s katero poravnamo brezplačno uporabo, pa so osebni podatki. Ti so za tehnološka podjetja zelo dragoceni, saj mnoga prihodek ustvarjajo tako, da podatke o uporabnikih prodajajo oglaševalcem. Tega praktično ne skriva nihče več. Preden mu odprejo vrata, številne internetne storitve od uporabnika tako zahtevajo, da jim že vnaprej preda svojo zasebnost. To stori s strinjanjem s pogoji uporabe, ki je sestavni del registracije vsakega uporabniškega računa.

Raziskali smo, kaj želijo o nas vedeti trije ponudniki brezplačnih internetnih storitev, ki spadajo med največje na svetu in imajo ogromno uporabnikov tudi v Sloveniji - Google, Facebook in Microsoft. Svetujemo tudi, kako jim lahko vdiranje v vašo zasebnost čim bolj omejite.

Google Google upravlja najbolj uporabljen spletni iskalnik (na svetovni ravni ima skoraj 70-odstoten tržni delež), e-poštni klient Gmail, ki ima skoraj milijardo uporabnikov, in portal za nalaganje videoposnetkov YouTube, ki je 3. najbolj obiskana spletna stran na medmrežju. Ogromno ljudi uporablja tudi Googlov zemljevid in navigacijo Maps, pozabiti pa ne smemo niti na njegovo mobilno platformo Android, ki je nameščena na dobrih 80 odstotkih pametnih telefonov in tablic.

Katere podatke zbira o uporabniku: podatki, ki jih o uporabniku zbira Google, so:

- ime in priimek, e-poštni naslov, telefonska številka in številka kreditne kartice (če ju uporabnik doda), IP naslov;

- zgodovina spletnih iskanj, lokacij in ogledov videoposnetkov na YouTubu ter informacij o uporabi preostalih Googlovih storitev;

- podatki o obiskih spletnih strani, kjer Google prikazuje oglase prek storitve AdWords;

- povezane naprave, njihova strojna oprema, operacijski sistemi, IP;

- podatke o telefonskih klicih in prejetih SMS-ih.

Kako upravlja zbrane podatke: Google zbrane osebne podatke v prvi vrsti uporablja za bolj učinkovito prikazovanje oglasov in nudenje personalizirane uporabniške izkušnje (bolj natančni rezultati iskanja, prikaz vsebin, ki so glede na zgodovino brskanja po spletu bolj relevantne). Podatke v skupno rabo drugim podjetjem daje le z dovoljenjem uporabnika (to je nekaj, s čimer se zavestno ali nevede strinjamo ob registraciji računa). Brez tega jih sicer deli v tudi v primeru, ko to zahteva zakon.

Kaj lahko uporabnik stori za zaščito svoje zasebnosti: Google je na tem področju precej fleksibilen in uporabniku ponuja ogromno svobode. Če želi, lahko uporabnik zelo omeji ali povsem popolnoma ustavi zbiranje podatkov. Kako to storiti, smo podrobno opisali v tem prispevku:

Facebook Profil na Facebooku je imelo ob koncu leta 2014 več kot 800 tisoč slovenskih uporabnikov (vir: Facebook Ads Manager), v svetovnem merilu pa je na družbenem omrežju vsaj enkrat mesečno aktivna že skoraj poldruga milijarda ljudi.

Katere podatke zbira o uporabniku: iz Facebookovega pravilnika o zasebnosti je razvidno, da uporabnika pozna še bolje kot Google. Facebook si namreč pridržuje pravico, da zbira informacije o vseh uporabnikovih aktivnostih in aktivnostih njegovih prijateljev. To so lahko komentiranje, všečkanje in deljenje objav, pridruževanje in sodelovanje v skupinah, podatki o naloženih fotografijah, lokaciji in povezanih napravah (in njihovi strojni opremi, operacijskih sistemih) ter interakciji s spletnimi stranmi, ki so povezane s Facebookom.

Kako upravlja zbrane podatke: Facebook navaja, da zbiranje in skladiščenje podatkov služi štirim osrednjim namenom - izboljševanju storitev družbenega omrežja, hitrejši komunikaciji z uporabniki v primeru težav, učinkovitejšemu in bolj osebnemu prikazovanju oglasov ter zagotavljanju varne uporabniške izkušnje. Podatke deli z oglaševalci in ponudniki analitičnih storitev, a jih pred oddajo anonimizira, kar pomeni, da informacije, ko so osebna imena in kraji bivanja, niso vidne.

Kaj lahko uporabnik stori za zaščito svoje zasebnosti: pravzaprav zelo malo. Uporabnik se lahko le odloči, katere podatke bo delil z javnostjo in katere bo zadržal zase (kako, smo opisali v tem prispevku) ter na računalnik prenese kopijo vseh podatkov, ki jih je naložil na Facebook. Te družbeno omrežje zares neha zbirati šele, ko uporabnik izbriše svoj profil.

Microsoft Microsoft je pred dobrimi tremi meseci izdal operacijski sistem Windows 10, ki se na krilih brezplačne nadgradnje, ta je na voljo uporabnikom sedmice in osmice, približuje 10-odstotnemu tržnemu deležu. Čeprav je večina uporabnikov in (tehnoloških) medijev Windows 10 sprejela dobro, pa je bil Microsoft deležen kritik zaradi domnevno preveč invazivnega zbiranja podatkov, ki se začne že ob namestitvi.

Katere podatke zbira o uporabniku: Microsoft z Windows 10 skladišči vse, med drugim imena, kraje bivanja, demografske informacije, vsebino e-poštnih sporočil, spletno iskanje in zgodovino obiskanih spletnih strani, naslove IP, glasovne ukaze, celo natipkane besede.

Kako upravlja zbrane podatke: Kot je v tej objavi na Microsoftovi spletni strani zapisal vodja oddelka za razvoj operacijskih sistemov Terry Myerson, Microsoft podatkov o uporabnikih ne posreduje naprej, temveč jih zbira izključno zato, da jim lahko v Windows 10 ponudi bolj osebno in varno izkušnjo.

Kaj lahko uporabnik stori za zaščito svoje zasebnosti: prebere naj spodnji prispevek:

Podpredsednik razvoja Microsoftovih operacijskih sistemov Joe Belfiore je v izjavi za spletno stran PC World pred časom sicer priznal, da v Windows 10 zbiranja podatkov ni mogoče ustaviti v celoti, saj naj bi bil del procesa avtomatiziran. Šlo naj bi sicer samo za zbiranje informacij o delovanju operacijskega sistema, kar naj bi Microsoftu pomagalo pri nadaljnjem izboljševanju Windows 10.