Prvi mož Appla bogatejši za dobrih 35 milijonov dolarjev

V pravem trenutku – glavni izvršni direktor družbe Apple Tim Cook je svoj sveženj delnic odprodal, tik preden je njihova cena predvsem zaradi spodletele nadgradnje operacijskega sistema iOS in pomislekov o vzdržljivosti šestega iPhona padla za slabe štiri odstotke. Ta srečna okoliščina mu je zagotovila nekaj več kot 1,3 milijona dolarjev izkupička. Svoje delnice septembra prodajalo pet Applovih direktorjev Ne samo Cook, še štirje Applovi direktorji na visokih položajih so prodali svoje delnice v skupni vrednosti 143 milijon dolarjev. Omenjena prodaja delnic je bila načrtovana v obdobju ob začetku prodaje novega telefona iPhone 6, zato gre pripisati predvsem sreči, da jo je Cook izpeljal prav takrat, ko je bila cena delnic razmeroma visoka. Preostale transakcije so bile sklenjene med 5. in 22. septembrom, torej tako v dneh pred predstavitvijo novega Applovega telefona in pametne ure kot tudi po njej.

Poleg Cooka so delnice prodali še višji podpredsednik za operativo Jeffrey E. Williams, višji podpredsednik za pravne zadeve Bruce D. Sewell, prvi mož marketinga Phil Schiller in finančni direktor Luca Maestri. Prvi trije so prodali po 348.846 delnic, prvi jabolčni finančnik pa 16.374 delnic. Davčna ustvarjalnost po irsko Applovo delnico bodo morda nekoliko pocenili tudi namigi, da je Evropska komisija sprožila preiskavo proti Applu na Irskem, kjer naj bi ta od države prejel ugodnosti, zaradi katerih je plačeval premalo davkov. Apple naj bi domnevno izkoristil več oblik državne pomoči, kar mu je omogočilo, da namesto 12,5 odstotka davka na dobiček plača komaj nekje okrog dveh odstotkov. Irska je zelo priljubljena država za ustanavljanje evropskih podružnic velikih svetovnih podjetij, saj ima zelo ugodno davčno politiko in nizke davčne obremenitve v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije.

Dodaten trik je ustvarjanje podružnic irskih podjetij, ker irska zakonodaja ne predvideva obdavčitve dobička, ki ga tuje podružnice irskih podjetij ustvarijo zunaj Irske. Prav Apple je bil pred tremi desetletji prvi, ki je znal spretno izkoristiti to luknjo v zakonodaji, proti kateri se (večinoma ne najbolj uspešno) skušajo boriti tako evropski kot tudi ameriški davčni uradniki.