Sobota, 7. 9. 2019, 12.02
2 tedna
Prihodnost zločina? Na nenavaden način so ukradli 220 tisoč evrov.
V javnost so pricurljale podrobnosti o poslovni prevari, ki se je že marca pripetila enemu od podjetij s področja energetike v Veliki Britaniji. Direktor družbe je verjel, da ga je poklical njegov šef, prvi mož starševskega podjetja iz Nemčije, in madžarskemu dobavitelju po navodilih šefa nakazal 220 tisoč evrov. Izkazalo se je, da je bil žrtev prevaranta, ki je glas njegovega šefa prepričljivo ponaredil s pomočjo umetne inteligence. Mogoče je, da gre celo za prvi tovrstni zločin v zgodovini.
Za zdaj še neznani prevaranti so od direktorja britanske družbe 220 tisoč evrov izsilili s pomočjo tehnologije, ki je znana po imenu deepfake.
Gre za način ponarejanja videoposnetkov in glasov s pomočjo umetne inteligence, tako da ji ukažemo analizo obraznih potez ali zvočnih posnetkov določene osebe.
Umetna inteligenca na podlagi analiziranih podatkov nato sama tako dolgo poskuša ustvariti čim boljše približke resničnemu posnetku osebe, da doseže rezultat, ki bi lahko večino ljudi prepričal, da gledajo ali poslušajo pravega človeka.
Šefov glas, ki ga je slišal direktor britanskega podjetja, je bil tako podoben resničnemu, angleško je celo govoril z nemškim naglasom, da ni oporekal nakazilu zajetnega zneska na Madžarsko.
Šele ko ga je šef klical drugič in tretjič, tokrat z avstrijske telefonske številke, in zahteval dodatna nakazila, je direktor britanskega podjetja posumil, da je nekaj narobe in odložil slušalko, je poročal ameriški poslovni medij The Wall Street Journal.
Strokovnjaki za kibernetsko varnost opozarjajo, da je glasove direktorjev velikih podjetij lahko ponarediti: napredno programsko opremo za posnemanje glasu, ki temelji na umetni inteligenci, lahko danes kupi vsak (Lyrebird, na primer), zvočnih posnetkov znanih direktorjev pa je na spletu veliko, saj pogosto nastopajo pred kamerami.
Morda gre celo za prvi primer tovrstnega zločina
O vsaj treh primerih uporabe prepričljivih računalniško ustvarjenih glasov direktorjev, s katerimi so prevaranti zaposlene prepričali, da so denar nakazali na njihove račune, smo brali tudi poleti, a primer britanskega podjetja sega že v marec, zaradi česar je to morda celo prvi tovrstni zločin v zgodovini.
Strokovnjaki za kibernetsko varnost so sicer že nekaj časa opozarjali, da bo klasična direktorska prevara dobila takšno (precej bolj neubranljivo) nadgradnjo.
Spomnimo, direktorska prevara poteka tako, da goljufi zaposlenim v podjetju, pogosto tistim, ki vodijo finančni vidik poslov, pošljejo e-pošto v imenu direktorja in prosijo za nakazilo na določen tekoči račun. Goljufom se občasno posreči - tudi slovenska policija je v zadnjem času obravnavala več takšnih primerov.
Oglejte si še nekaj najpogostejših načinov, kako vam lahko na spletu ukradejo osebne podatke:
5