Četrtek, 20. 5. 2021, 19.01
3 leta, 7 mesecev
Prihaja val podražitev, traja lahko do leta 2023
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,98
9
Zaradi pandemije bolezni covid-19, ki jo povzroča novi koronavirus, svetu primanjkuje računalniških čipov. Gre za globalno težavo, ki najverjetneje ne bo odpravljena do prihodnjega leta, velik del bremena pa bo nosil povprečni potrošnik.
Na milijone potrošnikov po vsem svetu bo v prihodnjih mesecih začela bolj in bolj vplivati ena najbolj nepričakovanih kriz, ki jih je povzročila pandemija bolezni covid-19: pomanjkanje polprevodnikov oziroma čipov. Tržni analitiki napovedujejo rast cen ali pa dolgo nedobavljivost vsega, kar ima zaslone ali vsebuje čipe. Po ocenah nekaterih proizvajalcev elektronike se stanje ne bo normaliziralo še več let.
Potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija marca lani razglasila pandemijo, so ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa, o katerem smo takrat vedeli še zelo malo, zajeli tudi industrijo računalniških čipov (oziroma polprevodnikov). Marsikje so proizvodnjo močno omejili oziroma jo za krajši čas celo zaustavili.
Šlo je za, tako so vsaj takrat menili številni ekonomisti in tržni analitiki, logičen korak. Zaradi pandemije bodo ljudje izgubili službe, svoj preostali denar pa bodo zapravljali za nujne življenjske potrebščine, ne za elektroniko, so pričakovali.
Zmotili so se, ljudje so nakupovali kot nori
A pandemija je milijone ljudi, ki so se bili prisiljeni prilagoditi na novo resničnost, potisnila v drugo smer. Ker so mnogi začeli delati od doma, se je povečala prodaja računalnikov in računalniških komponent.
Ljudje so potrebovali način za kratkočasenje in sprostitev oziroma sproščanje frustracij, zato so množično nakupovali TV-zaslone in igralne konzole.
Tehnološka podjetja so bila lani vsaj s finančnega vidika v sedmih nebesih. Cene delnic so strmo rasle, marsikatero podjetje je lani doseglo rekordno tržno kapitalizacijo.
Toda izkazalo se je, da so lanska divja potrošnja in s tem poraba čipov ter zaustavitev proizvodnje v tovarnah polprevodnikov svet potisnile v nepričakovano krizo.
Proizvodnja polprevodnikov, sploh kompleksnejših, namreč ni dejavnost, ki jo prekineš in, kot da se ni zgodilo nič, nadaljuješ čez noč. Prekinitev proizvodnje pogosto pomeni, da gre material v smeti, predelava svežega v računalniške čipe pa pogosto traja več mesecev, v nekaterih primerih tudi do dve leti.
Za nameček je pandemija bolezni covid-19 razgalila tudi nepričakovano ozko grlo tehnološke industrije. V zadnjih tednih je namreč vse bolj očitno, da najhujše preglavice povzroča nedobavljivost nekaterih najpreprostejših delov - mikrokrmilnikov za različne komponente, ki jih najdemo tako rekoč v vseh elektronskih napravah in katerih nabavna cena ni bila pred pandemijo niti en evro, danes pa so tudi petdesetkrat dražji.
Majhen čip, velika težava: pod težo nedobavljivosti in visokih cen takšnih mikrokrmilnikov danes ječita proizvodna in dobavna veriga tehnološke industrije ter dobršen del svetovnega gospodarstva.
Težava je, da gre za osnovne komponente, ki ne zahtevajo zapletenih proizvodnih procesov, zato teh v zadnjih letih tudi ni nihče posodabljal ali širil njihovih kapacitet. Zaradi tega je bilo ob nenadno ekstremno povišanem povpraševanju dobesedno nemogoče, da bi ga proizvodnja lahko dohajala.
Kaj se lahko podraži oziroma se je že? Vse, kar ima zaslon ali vsebuje čipe.
Poljudnoznanstveni medij Wired je pred dnevi poročal, da so trgovci že začeli dražiti večje TV-zaslone. Cene novih modelov so v primerjavi z lanskim poletjem višje tudi do 30 odstotkov. Samo še vprašanje časa je, kdaj se bo vpliv polprevodniške krize prelil v druge tržne niše, piše Wired.
V industriji kompleksnejših polprevodnikov dominira azijska država Tajvan. Tam naredijo več kot 90 odstotkov vseh polprevodnikov, iz katerih nato nastajajo zmogljivi računalniški (in drugi) procesorji. Največji tajvanski proizvajalec polprevodnikov je podjetje TSMC (Taiwan Semiconductor).
Japonski tehnološki gigant Sony je medtem pred dnevi marsikoga razočaral s sporočilom, da ne vedo, kdaj bodo kupcem lahko zagotovili nemoteno dobavljivost igralne konzole Playstation 5. To je Sony izdal novembra lani, od takrat pa moraš imeti res srečo, da naletiš na obstoječo zalogo. V Sloveniji Playstationa 5 že nekaj mesecev tako rekoč ni mogoče dobiti drugje kot pri preprodajalcih, ki pa za konzolo zahtevajo bistveno več od Sonyja, ki jo prodaja za 499 evrov.
Dražijo se tudi računalniške komponente, predvsem grafične kartice. Najbolj zaželenih, na primer Nvidiie serije RTX 3XXX, na prostem trgu skoraj ni mogoče dobiti za manj kot dve- ali celo trikratnik priporočene maloprodajne cene.
Velik udarec so zaradi primanjkljaja polprevodnikov letos doživeli tudi proizvajalci (električnih) avtomobilov, saj dobesedno sedijo na celotnih parkiriščih praktično dokončanih vozil, ki jim do odhoda v avtosalone manjka samo še en čip. Drugi nove avtomobile preprosto prodajajo brez nekatere napredne opreme, na primer brez vzvratnih ogledal, ki prikazujejo sliko iz kamere, ali brez navigacijskih sistemov. Po ocenah analitikov bo avtomobilski industriji to letos prizadejalo izgubo v višini več kot 100 milijard evrov.
Nekateri proizvajalci osebnih računalnikov cene že zvišujejo posredno z obvodom, ki ga ne opazi vsak, še piše Wired. V enake modele vgrajujejo manj delovnega pomnilnika ali manj prostorne trde diske.
Tudi prihajajoči pametni telefoni s podporo omrežjem 5G niso skoraj nič cenejši od predhodnikov.
Največja južnokorejska proizvajalca elektronike, Samsung in LG, sta v začetku tega meseca medtem opozorila, da so morali zaradi pomanjkanja čipov reorganizirati proizvodnjo naprav z zasloni in pametne bele tehnike ter da je polprevodniška kriza precej tvegan dejavnik, ki bo vplival na celotno tehnološko industrijo.
Kdaj se bodo stanje in cene umirile?
Večina tržnih analitikov in proizvajalcev elektronike je mnenja, da se bodo razmere pred izboljšanjem najverjetneje še zaostrile, kar pomeni, da se bo v prihodnosti mnogo kupcev skoraj zagotovo znašlo v dilemi: kupiti po višji ceni ali počakati, da bo polprevodniške krize konec.
Ker je polprevodniška kriza razgalila odvisnost sveta od azijske proizvodnje, so med drugim vse glasnejše postale pobude, da Evropska unija vzpostavi močno lastno industrijo in postane ena od svetovnih polprevodniških velesil.
V računalniških velikanih IBM in Intel menijo, da se gospodarski šok takšnih razsežnosti ne bo razblinil hitro. Predsednik IBM Jim Whitehurst je pred tednom dni povedal, da bo pot do normalizacije trajala vsaj dve leti, Intelov direktor Pat Gelsinger pa meni podobno. Po njegovem mnenju bo trajalo še nekaj mesecev, da se sploh sprosti pritisk na proizvodnjo polprevodnikov, nato pa še nekaj let, da se znova vzpostavi prejšnje stanje.
Bolj optimistični so pri proizvajalcu telekomunikacijske opreme Cisco, kjer pričakujejo, da se bo kriza razrešila v prihodnjih dvanajstih mesecih oziroma najkasneje do konca leta 2022. Analitiki družbe Forrester vrnitev v normalnost medtem pričakujejo leta 2023.
9