Nedelja, 11. 6. 2023, 22.06
10 mesecev, 2 tedna
Intervju: Nathalie Moll, Evropska zveza farmacevtske industrije in združenj
"Potencial novih zdravljenj je mogoče uresničiti le, če imajo bolniki dostop do njih"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,77
Nathalie Moll že sedmo leto vodi Evropsko zvezo farmacevtske industrije in združenj.
Evropska unija izgublja konkurenčno tekmo z ZDA in Kitajsko (tudi) na področju razvoja zdravil za redke bolezni, predlagane bruseljske spremembe zakonodaje pa bi ta zaostanek lahko še povečale, opozarja sogovornica.
V Evropski uniji je po ocenah Evropske agencije za zdravila (EMA) približno 26 milijonov ljudi, ki trpijo za izčrpavajočo redko boleznijo – boleznijo, ki jo ima manj kot pet od deset tisoč ljudi. Bolniki z redkimi boleznimi se spoprijemajo z dodatnimi izzivi pri obvladovanju svoje bolezni, predvsem zato, ker so terapije za redke bolezni praviloma manj dostopne in/ali veliko dražje.
Čeprav se prizadevanja medicine in farmacije za premagovanje redkih bolezni nenehno krepijo, ostaja še vedno velika vrzel med potrebami bolnikov z redkimi boleznimi in njihovimi možnostmi za uspešno zdravljenje, je v pogovoru za Siol.net opozorila biokemičarka Nathalie Moll, ki že sedmo leto vodi Evropsko zvezo farmacevtske industrije in združenj (EFPIA).
"Še vedno velika vrzel med potrebami bolnikov z redkimi boleznimi in njihovimi možnostmi za uspešno zdravljenje."
Ali je življenje bolnikov z redkimi boleznimi danes lažje kot pred desetletjem ali dvema?
Kljub precejšnjemu uspehu, ki smo ga na področju redkih bolezni dosegli do danes – število kliničnih preskušanj, osredotočenih na redke bolezni, se je med letoma 2006 in 2016 povečalo za 88 odstotkov –, še vedno obstaja velika vrzel in potrebe bolnikov ostajajo neizpolnjene.
Kje je ovira, da se ta vrzel ne zapolnjuje?
Ocenjujemo, da ima trenutno samo pet odstotkov redkih bolezni odobreno zdravljenje, zato nas na tem področju čaka še veliko dela. Ne zgolj zaradi nizke prevalence, temveč tudi zato, ker so številne redke bolezni zelo zapletene z znanstvenega vidika.
Od kod izvira ta zapletenost?
Približno 80 odstotkov redkih bolezni ima genetski izvor, zato je vpletena znanost lahko izjemno težavna, saj zahteva individualen in prilagojen pristop. Dodaten izziv je majhna populacija bolnikov, zaradi česar je težko izvajati klinična preskušanja. Vzdrževanje pravega zakonodajnega, znanstvenega in gospodarskega okolja za razvoj zdravil sirot (tako imenujemo zdravila za zdravljenje redkih bolezni) je torej nujno, če se želimo v prihodnosti uspešno spoprijeti z javnozdravstvenim izzivom redkih bolezni.
"Ocenjujemo, da ima trenutno samo pet odstotkov redkih bolezni odobreno zdravljenje, zato nas na tem področju čaka še veliko dela."
Kako zagotoviti učinkovito zdravljenje redkih bolezni?
Potencial novih zdravljenj je mogoče uresničiti le, če imajo bolniki dostop do njih. Skupnost zdravstvenega varstva – pacienti, njihove družine in negovalci, kliniki, plačniki, regulatorji, zdravstveni sistemi in industrija –, vsi delajo v smeri skupnega cilja, ki je dostopno zdravljenje. Sodelovanje naših podjetij s to skupnostjo vključuje iskanje načinov, kako bolnikom zagotoviti dostop do novih zdravljenj.
Zakaj so zdravila za redke bolezni tako draga?
Cene zdravil sirot so, enako kot cene drugih zdravil, oblikovane na podlagi vrednosti, ki odraža tudi redkost. Ko je cena prilagojena redkosti, lahko rečemo, da so cene zdravil sirot primerljive z drugimi zdravili glede na vrednost, ki jo prinašajo. Če razširjenosti ne bi upoštevali v ceni, potem naložbe v programe zdravil sirot ne bi bile ekonomsko upravičene. Zdravila sirote zaradi majhne količine predstavljajo približno šest odstotkov farmacevtskih izdatkov Evropske unije.
"Skupnost zdravstvenega varstva – pacienti, njihove družine in negovalci, kliniki, plačniki, regulatorji, zdravstveni sistemi in industrija – dela v smeri skupnega cilja, ki je dostopno zdravljenje."
Prav visoke cene so glavna ovira za dostopnost, zlasti v manj premožnih okoljih.
Zavedamo se, da obstajajo izzivi, povezani z dostopom do novih zdravil sirot, ter precejšnje neenakosti med državami članicami in včasih celo znotraj njih. K temu prispevajo tudi razlike v nacionalnih postopkih vrednotenja zdravstvenih tehnologij – če se to uporablja ustrezno in je prilagojeno razmeram ter posebnim negotovostim, lahko novi modeli določanja cen in plačil pospešijo dostop do zdravil za bolnike, kar plačnikom omogoča obvladovanje klinične negotovosti, vpliva na proračun in vzdržnost sistema zdravstvenega varstva.
Kdo lahko najbolj prispeva k večji dostopnosti novih zdravljenj za redke bolezni?
Potrebnega je več sodelovanja med vsemi deležniki. EFPIA zato zadnja leta poziva Evropsko komisijo, naj ustanovi ustrezen forum na visoki ravni, sestavljen iz nosilcev odločanja v EU in na nacionalni ravni, bolnikov, raziskovalnih in zdravstvenih skupnosti ter industrije, da bi konkretno in konstruktivno obravnavali vprašanja dostopa in zagotovili, da nihče, ki živi z neko boleznijo, vključno z redko boleznijo, ne bo zapostavljen.
"Zavedamo se, da obstajajo izzivi, povezani z dostopom do novih zdravil sirot, ter precejšnje neenakosti med državami članicami in včasih celo znotraj njih."
Kdo so nosilci razvoja zdravljenj redkih bolezni, kako nastajajo?
Nekatera mala in srednje velika podjetja, ki se osredotočajo na redke bolezni, so ustanovili starši in sorodniki otrok, ki živijo z redko boleznijo, z namenom financiranja raziskave bolezni, ki prizadenejo njihove otroke. Na primer Cystic Fibrosis Foundation ali pa AFM Telethon za nevromišične bolezni. Druga nastanejo na podlagi določenega znanstvenega odkritja, ki se nanaša na redko bolezen, na primer Prosensa in Sarepta pri Duchennovi mišični distrofiji.
Drugi sodelujejo z večjimi farmacevtskimi podjetji, da bi skozi dolg in zapleten proces kliničnega razvoja ponesli seme ideje razvoja novega zdravljenja za bolnike. Z raziskavami in razvojem zdravil za redke bolezni se ukvarjajo tudi številna svetovna farmacevtska podjetja.
Kako zdravila sirote pridejo do lekarn?
Odbor agencije za zdravila sirote pri Evropski agenciji za zdravila daje mnenja o odobritvi zdravil sirot. Sestavljajo ga predstavniki vseh držav članic ter trije strokovnjaki za določene vrste bolezni in trije zagovorniki bolnikov. Vloga agencije EMA je pregledovanje vlog podjetij za dodelitev statusa zdravila sirote. Za dodelitev tega statusa mora biti zdravilo namenjeno preprečevanju ali diagnostiki redke bolezni, ki je smrtno nevarna ali kronično izčrpavajoča ter katere prevalenca v Evropski uniji ne sme biti večja od pet na deset tisoč ljudi. Dodatno mora zdravilo bolniku zagotoviti znatno dobrobit – bodisi kot prvo zdravljenje bodisi pomembne dodatne koristi poleg že obstoječih zdravljenj.
"Cene zdravil sirot so, enako kot cene drugih zdravil, oblikovane na podlagi vrednosti, ki odraža tudi redkost."
Kakšni so zaščitni ukrepi in jamstva za učinkovitost teh zdravil?
Tako farmacevtska podjetja kot zdravstveni organi imajo vzpostavljene celovite sisteme za spremljanje varnosti in obvladovanje tveganja za vsa zdravila in cepiva. Preskušanje varnosti zdravil za redke bolezni sledi enako strogim načelom in procesom, kot se uporabljajo pri razvoju vseh preostalih zdravil. Lahko seveda prinese nekaj posebnih premislekov in dodatnih zahtev, ki jih nadzorujejo regulatorni in zdravstveni organi, ali v fazi razvoja ali ko je zdravilo že odobreno in je že v uporabi.
Kako pa se ta varnost in zanesljivost zagotavljata že pri razvoju zdravila?
Predklinične študije za oceno varnosti in farmakologije zdravila v razvoju vključujejo poskuse in vitro (na celicah) in in vivo (na živalih). Pomembno je uporabiti ustrezne modele bolezni, ki posnemajo značilnosti ciljne redke bolezni. Uporaba živalskih modelov z genskimi spremembami ali celic, pridobljenih iz pacientov, lahko zagotovi dragocen vpogled v varnostni profil zdravila v razvoju.
Nadalje je pri preskušanjih za redke bolezni ključnega pomena skrben izbor pacientov, da se zagotovi, da udeleženci predstavljajo ciljno populacijo. Za potrditev diagnoze in identifikacijo specifičnih podtipov bolezni, ki se lahko drugače odzivajo na zdravljenje, je morda potrebno genetsko ali molekularno testiranje. Natančno spremljanje bolnikov med preskušanjem je pomembno za prepoznavanje morebitnih varnostnih pomislekov, neželenih dogodkov ali interakcij z zdravili.
"Predklinične študije za oceno varnosti in farmakologije zdravila v razvoju vključujejo poskuse in vitro (na celicah) ter in vivo (na živalih). Pomembno je uporabiti ustrezne modele bolezni, ki posnemajo značilnosti ciljne redke bolezni."
Kako je to zanesljivost in varnost mogoče opredeliti in ovrednotiti?
Z določitvijo ustreznih ciljev, ki lahko vključujejo laboratorijske parametre, slikovne izvide, biomarkerje, specifične za bolezen, ali rezultate, o katerih poročajo bolniki. Redke bolezni imajo pogosto edinstvene manifestacije, zato je določitev ustreznih končnih izidov preskušanja, povezanih z varnostjo, pomembna. Na zdravljenje je treba gledati celovito, kajti redke bolezni pogosto zahtevajo dolgotrajno zdravljenje, zato je pomembna tudi dolgoročna ocena varnosti. To lahko vključuje dodatno varnostno spremljanje zdravila, ko je že odobreno za uporabo, dolgoročne študije spremljanja ali vzpostavitev registrov bolezni za zbiranje podatkov o varnosti zdravljenja in morebitnih dolgoročnih stranskih učinkih.
Ali zakonodaja ustrezno sledi znanstvenemu napredku na tem področju?
Evropska uredba o zdravilih sirotah je bila nedvomno uspešna in imela pomemben vpliv na področje redkih bolezni. Spodbudila je razvoj novih zdravljenj za bolnike, ki živijo s prej neozdravljivimi redkimi boleznimi. Bila je glavno gonilo velikih inovacij in pravi primer dodane vrednosti Evropske unije. Uredba Evropske unije o zdravilih sirotah je od leta 2000 privedla do dodelitve statusa zdravila sirote v razvoju v več kot 2.700 primerih, rezultat pa je več kot 230 odobrenih novih zdravljenjih za okoli 90 redkih bolezni med letoma 2000 in 2018 v primerjavi s samo osmimi pred sprejetjem uredbe.
"Evropska uredba o zdravilih sirotah je bila nedvomno uspešna in imela pomemben vpliv na področje redkih bolezni. Spodbudila je razvoj novih zdravljenj za bolnike, ki živijo s prej neozdravljivimi redkimi boleznimi."
Ali obstajajo kakšne nevarnosti zaradi neustrezne zakonodaje in/ali predlogov v obravnavi?
Revizija farmacevtske zakonodaje Evropske unije – vključno z zakonodajo za zdravila sirote – bi morala biti enkratna priložnost naše generacije za nadaljnjo pomoč vsem bolnikom, vključno s tistimi z redkimi boleznimi. Po preučitvi predlogov, ki jih je 26. aprila predstavila Evropska komisija, smo na EFPIA zaskrbljeni z več vidikov.
Zakaj?
Predlogi Evropske komisije bi lahko oslabili spodbude za podjetja, ki raziskujejo in razvijajo zdravila za redke bolezni. Vlagatelji potrebujejo spodbudo, da vložijo svoj denar v dano podjetje, in ta spodbuda je na splošno finančni donos. Spodbude so tudi orodje za oblikovalce politik, da motivirajo gospodarske akterje k vlaganju v določena področja. Na primer, ko so oblikovalci politik Evropske unije želeli usmeriti naložbe v raziskave in razvoj redkih bolezni ali pediatričnih bolezni, so z ustreznima uredbama določili regulatorni okvir, ki je zagotovil potrebne spodbude. Uredba o zdravilih sirotah je evropska zgodba o uspehu, zato je za obravnavanje preostalih potreb pacientov potrebnih več spodbud namesto manj.
"Predlogi Evropske komisije bi lahko oslabili spodbude za podjetja, ki raziskujejo in razvijajo zdravila za redke bolezni."
Ali so pomisleki le ekonomske narave?
Ne, še posebej nas skrbi uvedba novega pristopa za ugotavljanje velike neizpolnjene medicinske potrebe (HUMN). Poleg tega bodo merila za zdravila, opredeljena kot zadovoljevanje neizpolnjene medicinske potrebe (UMN), ki veljajo za veliko večino zdravil za redke bolezni, dodatno zapletena s strožjimi pogoji. Pojem prednostne neizpolnjene zdravstvene potrebe je zdaj že jasno opredeljen z uredbo.
Torej nasprotujete predlogom Evropske komisije?
Dostopa do zdravil ni mogoče rešiti z revizijo farmacevtske zakonodaje. Potrebujemo več sodelovanja med vsemi deležniki. Evropsko komisijo pozivamo, naj vzpostavi ustrezen forum na visoki ravni z več deležniki, ki ga bodo sestavljali nosilci odločanja na ravni EU in držav članic, raziskovalne in zdravstvene skupnosti ter industrija, da bi konkretno in konstruktivno obravnavali vprašanja enakega dostopa.
"Dostopa do zdravil ni mogoče rešiti z revizijo farmacevtske zakonodaje. Potrebujemo več sodelovanja med vsemi deležniki."
Kaj bi bil po vašem mnenju najboljši zakonodajni pristop, ki bi najbolj koristil obolelim za redkimi boleznimi?
Odkrivanje in razvoj novih načinov zdravljenja sta prvi korak k pomoči tistim, ki živijo z redkimi boleznimi. Vse to temelji na dinamičnem in živahnem raziskovalnem ekosistemu. Preboji, kot so mRNK, genska in celična terapija, so utrli pot znanosti, ki jo je mogoče uporabiti pri številnih različnih boleznih in redkih genetskih stanjih. Tako delujejo inovacije pri redkih boleznih. Neguješ, spodbujaš in podpiraš širok raziskovalni ekosistem, da lahko znanost raziskuje nove poti. In ko se zgodijo preboji, sledijo nova zdravljenja.
Kako bi opisali trenutno konkurenčnost Evropske unije na področju zdravil?
Evropejci doživljamo zmanjšan dostop do novih zdravil in zmanjšano zmožnost sodelovanja v revolucionarnih kliničnih preskušanjih, saj se raziskave in razvoj novih zdravljenj vedno bolj selijo na bolj ambiciozna področja znanosti o življenju v ZDA in Aziji.
"Odkrivanje in razvoj novih načinov zdravljenja sta prvi korak k pomoči tistim, ki živijo z redkimi boleznimi. Vse to temelji na dinamičnem in živahnem raziskovalnem ekosistemu."
Ali imamo konkretne številke, ki to dokazujejo?
Leta 2002 so ZDA za medicinske raziskave in razvoj porabile dve milijardi dolarjev več kot Evropa. Danes ta številka znaša 25 milijard dolarjev, kar je 1.000-odstotno povečanje. Od celotnih naložb v raziskave in razvoj v ZDA, Evropi, na Kitajskem in Japonskem jih je le 31 odstotkov v Evropi. Ta delež se je vztrajno zmanjševal z 41 odstotkov leta 2001. Kitajska je medtem povečala svoj delež z enega na osem odstotkov. Leta 2020 je v Evropi potekalo le 19,3 odstotka vseh kliničnih preskušanj, kar je 6,3-odstotno zmanjšanje v primerjavi s 25,6-odstotnim povprečjem v zadnjih desetih letih.
Pri zdravilih za napredno zdravljenje (ang. Advanced Therapy Medicinal Products – ATMP) je stanje še slabše: dejavnost kliničnih preskušanj je dvakrat večja v ZDA in skoraj trikrat večja na Kitajskem kot v Evropi. Število preskušanj ATMP, izvedenih v ZDA in azijsko-pacifiški regiji, je od leta 2014 do leta 2021 naraslo za 70 oziroma 67 odstotkov, medtem ko Evropa stagnira. Osnutek farmacevtske zakonodaje Evropske unije ogroža evropsko konkurenčnost, čeprav bi moral biti njen namen prav nasproten – izboljšanje konkurenčnosti Evropske unije.
