Sreda, 8. 2. 2017, 4.04
6 let, 7 mesecev
Neverjetna resnična zgodba genija, ki se bere kot filmski scenarij
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,73
V znanem filmu Dobri Will Hunting igralec Matt Damon v vlogi neizobraženega hišnika kot za šalo opravi z nerešljivim matematičnim problemom. Nekaj podobnega pa je v resnici uspelo študentu Georgeu Dantzigu. Rešil je dva statistična problema, ki sta težave delala vsem največjim matematikom po Einsteinu.
Petindvajsetletni George Bernard Dantzig je bil leta 1939 na univerzi Berkeley v ameriški zvezni državi Kaliforniji doktorski študent matematike.
Nekega dne je zamudil predavanje profesorja Jerzyja Neymana, ta je na univerzi veljal za največjega strokovnjaka s področja statistike. Dantzig je prišel v prazno predavalnico in na tabli videl napisani dve nalogi.
Predvideval je, da je Neyman statistična problema kolegom študentom naložil za domačo nalogo. Ker mu tega ni povedal nihče, ni vedel, da je Neyman svojim študentom na tabli pravzaprav predstavil dva od najbolj slavnih statističnih problemov, ki so veljali za nerešljive.
George Dantzig (desno) v družbi švicarskega matematika Michela Balinskega, 1964. | Foto: Organizacija za optimizacijo matematike MOS
Dantzig je problema rešil in rešitvi čez nekaj dni prinesel v Neymanov kabinet. Profesorju se je opravičil, ker si je za domačo nalogo vzel več časa, kot je bilo dovoljeno, a problema sta bila malce težja, kot je pričakoval. Neyman ga je poslušal napol in mu pokazal svojo prenapolnjeno mizo: domačo nalogo naj odloži med kupe papirja in pregledal jo bo, ko bo imel čas.
Minilo je šest tednov, bila je nedelja zjutraj, ko je nekdo potrkal na vrata Dantzigovega doma. Bil je profesor Neyman, v roki pa je držal sveženj papirjev. Dantzigu ga je potisnil v roke in mu dejal, naj ga hitro prebere.
Ponosni Neyman je Dantzigu prinesel opis rešitve enega od omenjenih statističnih problemov, ki je ga hotel čim prej objaviti v najbolj uglednih ameriških znanstvenih publikacijah.
Profesor Jerzy Neyman | Foto: Pinterest
Dantzig ni vedel, o čem njegov profesor govori, zato mu je moral razložiti, kaj je pravzaprav storil: rešil je dva od najbolj slavnih problemov s področja statistike. V drugem je bila celo enačba, s katero so si glave razbijali vsi največji matematiki po Albertu Einsteinu.
Rešitev prvega problema je bila v znanstvenih publikacijah objavljena takoj, pri drugem, bolj zapletenem, pa je matematična skupnost počakala, da ga je razvozlal še nekdo drug in potrdil Dantzigovo rešitev. To je šele leta 1950 uspelo matematiku madžarskega rodu Abrahamu Waldu.
George Dantzig (levo) leta 1990. | Foto: Stanford
Ko je George Dantzig profesorja Neymana vprašal, katero temo naj izbere za svojo doktorsko disertacijo, mu je Neyman odvrnil, naj mu na mizo preprosto vrže rešitev prvega problema. Dantzig je to tudi storil in doktoriral leta 1946. Vmes je bila namreč druga svetovna vojna, med katero se je Dantzig kot statistik pridružil zračnim silam ZDA.
George Dantzig je pozneje postal profesor na univerzi Berkeley, nato se je preselil na prestižno univerzo Stanford, kjer je, kljub temu da bi se moral upokojiti leta 1985, poučeval do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Nekdanji ameriški predsednik Gerald Ford je Dantzigu leta 1975 podelil Nacionalno odlikovanje za dosežke s področja znanosti, najžlahtnejšo nagrado, kar jih lahko v ZDA za svoje delo dobi znanstvenik (foto spodaj).
Dantzig je umrl na svojem domu 13. maja 2005. Star je bil 90 let.
