Napravo kar pozabite, ne bo prišla nazaj!

"Slovenci ne odstopamo od povprečja razvitega sveta," pravi doc. dr. Igor Bernik s Fakultete za varnostne vede. Prevladuje pa prepričanje, da se nam kaj takšnega ne more zgoditi, ker se v Sloveniji še ni zgodil večji in odmevnejši primer zlorabe. Čeprav z napravami skrbno ravnamo in jih pazimo, pa se premalo zavedamo pomembnosti podatkov in potrebe po skrbnem ravnanju z njimi, da naša zasebnost ne bi bila zlorabljena, poudarja Bernik.

Število kaznivih dejanj in velikih tatvin, kjer je bilo odtujeno telekomunikacijsko sredstvo, od leta 2009 upada. Kot pojasnjujejo na policiji, med telekomunikacijska sredstva uvrščajo vse naprave, ki se uporabljajo za telekomunikacije. "Podrobnejša razdelitev na mobitele, stacionarne telefone, radijske zveze ni mogoča, ker gre za poročanje o t. i. statističnih predmetih, ki jih evidentiramo na posamezno kaznivo dejanje in ne po dejanskih predmetih," zato podatkov o številu kraj mobilnih telefonov nismo dobili.

Naši (pametni) telefoni in druge mobilne naprave za zmikavte niso zanimivi le zaradi njihove vrednosti na trgu, zanimajo jih tudi podatki, ki se skrivajo na njih. V porastu je kraja identitete, podatki nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij pa kažejo na porast števila kraj identitete: Leto 2010: 10 Leto 2011: 52 Leto 2012: 67 Leto 2013: 56

Z Urada informacijske pooblaščenke sporočajo, da gre to pripisati "tako večjemu številu teh napadov kot tudi povečanemu zavedanju posameznikov, da so lahko žrtve takega napada".

Kraja identitete na spletu lahko pomeni le izhodiščno točko za napade na druge storitve, na primer dostop do našega elektronskega predala, profila na Facebooku ali računa PayPal. V najbolj ranljivo skupino za krajo identitete, pravi Bernik, spadajo mladostniki med 15. in 25. letom. "Ti še nimajo zgrajenih vseh moralnih standardov in pravil 'odraslega' obnašanja," so pa intenzivni uporabniki mobilnih naprav, njihova dnevna uporaba se giblje med 1,5 in 4 urami.

So podatki na telefonih kaj vredni? Marsikdo se ob izrazu kraja identitete zamisli in vpraša, ali so njegovi osebni podatki, ki jih hrani na mobilnih napravah, resnično tako vredni, da bi jih nekdo ukradel. "Natančno toliko, kolikor se da za njih iztržiti. Ker je uporabnikov kibernetskega prostora približno tri milijarde, potrebujete le majhen delež tistih, ki jih lahko zlorabite in si protipravno pridobite nekaj dolarjev ali evrov. Ko to pomnožite z nekaj sto tisoč ali milijonov, so ti podatki kar vredni," razloži Bernik.

Ustrezno so zaščiteni le tisti, ki se zavedajo pomembnosti podatkov Učinkovitost je sicer majhna, a bo odvrnila tiste, ki želijo naključno odtujiti oziroma pridobiti našo napravo. "Če ima nekdo močan motiv, da našo napravo pridobi, jo verjetno bo. Ob tem bo našel tudi način, kako dobiti podatke," poudarja Bernik, lahko pa si pomagamo z industrijsko zaščito kriptiranja podatkov in profesionalnimi orodji za zaščito varnosti podatkov ter dostopi do zunanjih virov. Ti so zanesljivejši, dražji in vplivajo na zmanjšanje funkcionalnosti, a običajno jih uporabljajo le tisti, ki se zavedajo pomembnosti podatkov in imajo dostop do občutljivih podatkov.

Ali 14-letni otrok res potrebuje iPhone? "Napravo kar pozabite, ne bo prišla nazaj. Krajo sicer lahko prijavite organom pregona, verjetno (zagotovo) pa se kaj pomembnega ne bo zgodilo," pravi Bernik in dodaja, da je t. i. kill switch dobra rešitev, ki "ubije" telefon in posledično dostop do podatkov. Svetuje pa, da izberemo napravo, ki si jo finančno lahko privoščimo, obenem pa se sprašuje, ali 14-letni otrok resnično potrebuje iPhone.