Miha Šepec o Šutarjevem zakonu: Pisati zakon je precej težje, kot ga kritizirati

Po njegovih besedah je ključno vprašanje, ali je zakon res nastal v naglici, ali pa je rezultat daljšega strokovnega procesa. "Skupina za romsko problematiko je na vladi obstajala že leto in pol, zato je mogoče, da se besedilo razvija že dlje časa," je dodal.

Kljub hitremu postopku ocenjuje, da gre za zakon, ki naslavlja dolgo prisotno težavo in je bil "v Sloveniji že dolgo potreben". Kako bo videti končna različica, pa bo pokazal nadaljnji zakonodajni postopek. Z voditeljico sta se v oddaji dotaknila nekaterih najbolj perečih dilem, ki jih odpira zakon – od posegov v zasebnost in zbiranja podatkov do vprašanja ustavne sorazmernosti pri posameznih ukrepih. 

Novice Golob: Kdor ni nasilnež, se nima česa bati

Največje dileme, ki jih odpira Šutarjev zakon

1. Vstop v stanovanje brez sodne odredbe

"Policija že zdaj pogosto vstopa v stanovanja brez odredbe, zdaj pa se dodaja še možnost, da lahko ob ogrožanju ljudi z orožjem vstopi brez odredbe preiskovalnega sodnika." Šepec poudarja, da posameznik, ki ogroža življenja drugih, ne more uživati enake stopnje zasebnosti kot drugi.

2. Izjema pri izločanju nedovoljenih dokazov

Gre za primere najhujših kaznivih dejanj – umore, posilstva, terorizem ipd. Predlog, ki izhaja iz sodne prakse in predvsem vrhovnega sodišča, pomeni pomembno, a ne drastično novost. "Sodna praksa že zdaj v določenih primerih dopušča izjemo izključitve dokazov," pojasnjuje Šepec.

3. Snemanje varnostno tveganih območij

Ključno vprašanje, ki ga izpostavlja Šepec, je, kdo določi varnostno območje. "Če gre za cono hudega kriminala, bi snemanje bilo smiselno, nikakor pa ne smejo policisti sami določati teh območij," opozarja Šepec. Zakon predvideva snemanje tam, kjer so ogroženi življenje, zdravje, svoboda ali premoženje, ali obstaja velika verjetnost za to. Če bo območje opredeljeval preiskovalni sodnik, je rešitev lahko ustavna, v nasprotnem primeru ne.

4. Preverjanje registrskih oznak vozil

Gre za vprašanje, ki je bilo že predmet presoje ustavnega sodišča leta 2018. "Takrat je bil zakon pomanjkljiv, ker ni jasno določal, kdaj, kje in s katerimi bazami lahko policija preverja tablice," pojasnjuje Šepec. Zdajšnji člen je bistveno bolj obsežen in dodelan, zato po njegovem mnenju očitek neustavnosti ni več mogoč.

5. Omejevanje dostopa do brezplačne pravne pomoči

Sprva je zakon predvideval omejitve pravne pomoči v kazenskih zadevah, a je bila ta pomanjkljivost odpravljena. "Zdaj je omejitev ustavno utemeljena le pri manjših prekrških in povratnikih, kjer je to sorazmerno. Če gre za prekršek v vrednosti 100 evrov, strošek odvetnika pa je tisoč evrov, to res nima smisla," meni Šepec.

Novice Golob o Šutarjevem zakonu: Pripravljeni smo ga nadgraditi

Novice Golob: Če storite to, ne boste kaznovani