Robert Golob
Sreda, 12. 11. 2025, 17.52
2 uri, 33 minut
Golob o Šutarjevem zakonu: Pripravljeni smo ga nadgraditi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Kot je dejal Golob ob robu vladnega obiska na Goriškem, so se o rešitvah, ki jih predlagajo v Šutarjevem zakonu, posvetovali z ustavnimi pravniki, določene rešitve pa je predlagalo celo pravosodje oz. državno tožilstvo.
Predsednik vlade Robert Golob je na očitke civilnodružbenih organizacij o predlogu Šutarjevega zakona odgovoril, da je prepričan, da zakon ni neustaven, so ga pa pripravljeni nadgraditi. Po mnenju Levice je zakon treba spremeniti in ga spraviti v načela sorazmernosti, ustavnosti in varovanja človekovih pravic. V SD pa zakon še preučujejo.
Kot je dejal Golob ob robu vladnega obiska na Goriškem, so se o rešitvah, ki jih predlagajo v Šutarjevem zakonu, posvetovali z ustavnimi pravniki, določene rešitve pa je predlagalo celo pravosodje oz. državno tožilstvo. Sam ni ustavni pravnik, zato poudarja, da "če se bo v parlamentarnem postopku pokazala potreba, da se določene rešitve nadgradijo, bomo temu seveda prisluhnili".
Dobro premišljen zakon
"Veliko pobud je prišlo prav iz sodstva in policije. Seveda so še možnosti izboljšave, tega nikoli nismo zanikali," je navedel Arčon.
Podobno je v svoji izjavi že pred tem izpostavil tudi podpredsednik vlade iz vrst Svobode Matej Arčon, ko je dejal, da je Šutarjev zakon dobro premišljen. "Veliko pobud je prišlo prav iz sodstva in policije. Seveda so še možnosti izboljšave, tega nikoli nismo zanikali," je navedel. Poudaril pa je, da je namen zakona odločen boj vlade proti oboroženemu kriminalu in vsem oblikam nasilja.
V nevladnih in civilnodružbenih organizacijah imajo po njegovih besedah pravico izražati nezadovoljstvo. Ob tem pa je denimo pojasnil, da je ukrep vstopa policije v zasebno lastnino predviden izključno takrat, ko gre za uporabo orožja. "Policija nikoli, nikdar ne bo vstopala nikomur v hišo, v stanovanje, kjer ne bo suma posesti ali ogrožanja varnosti, in tudi tam so varovalke, da to odredbo podpiše generalni direktor policije z zelo jasno obrazložitvijo," je navedel. Poudaril je, da so vse predvidene aktivnosti usmerjene v zagotavljanje večje varnosti v državi.
V Levici pa so medtem prepričani, da je treba tehtno pregledati vse določbe v zakonskem predlogu, do predvidenih ukrepov imajo zadržke z vidika sorazmernosti v pravu, ustavnosti in varovanja človekovih pravic. "Polagam vse upe, da bomo v naslednjih dneh, preden ta zadeva pride do odbora, koalicijsko uspeli z našimi opozorili," je v izjavi za medije dejal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Podobna opozorila po njegovih besedah prihajajo v DZ s strani številnih pravnih strokovnjakov.
Vatovec upa, da bodo prišli do rešitve, ki bo zakon spravila v načela sorazmernosti, ustavnosti in varovanja človekovih pravic. Pojasnil je, da je za četrtek predvideno koalicijsko usklajevanje o zakonskem predlogu, v poslanski skupini Levice se v zadnjih dneh posvetujejo tudi z nekaterimi pravnimi strokovnjaki. Vatovec je dodal še, da je legitimnost vsakega prebivalca, da izraža svoje mnenje, in da je civilna družba še vedno aktivna. Bilo pa bi mu žal, če bi zaradi tega zakonskega predloga znova prišlo do protestov, kot so se vrstili v času prejšnje vlade.
V SD predlog še preučujejo
V SD pa so pojasnili, da predlog Šutarjevega zakona še preučujejo. "Zavedamo se, da je situacija, ki je nastala, resna in terja odziv države. A spremembe na področju kaznovalne politike morajo biti vedno premišljene, argumentirane in pravno vzdržne. Ne želimo zakonov, ki bi nastajali pod pritiskom trenutnih čustev, temveč takšne, ki bodo dolgoročno zagotavljali učinkovit sistem in pravičnost za vse. Naš cilj je država, kjer ljudje zaupajo institucijam, verjamejo v moč prava in vedo, da se z njim ne ravna selektivno," so navedli.
Predstavniki več nevladnih in civilnodružbenih organizacij so namreč na današnji novinarski konferenci opozorili na nekatere po njihovem mnenju nevarne in potencialno neustavne ukrepe v predlogu Šutarjevega zakona. Poslance so pozvali k zavrnitvi predloga v sedanji obliki. Kritični so, ker je bil zakon pripravljen brez javne razprave. Menijo, da je treba nasloviti dolgotrajne in strukturne vzroke diskriminacije romske skupnosti in vzpostaviti pogoje za dostop do ustreznih bivalnih razmer, vode, izobraževanja in zaposlitve.
Jaša Jenull iz iniciative Glas ljudstva je ob tem spomnil tudi, da v času pretekle vlade niso kolesarili proti prejšnji vladi, ampak zaradi ukrepov, ki jih je sprejemala in so posegali v demokracijo ter človekove pravice. Dejal je, da so takrat z njimi protestirali tudi nekateri aktualni poslanci, zato pričakuje, da predloga zakona v taki obliki ne bodo sprejeli. "Če pa ga bodo, pa absolutno nameravamo stopnjevati svoje aktivnosti," je odgovoril na vprašanje, ali v primeru sprejetja zakona sledijo novi protesti.
V Romski fundaciji za Evropo zakon vidijo kot načrt za trajno izjemo
Na vladni predlog Šutarjevega zakona so se danes odzvali tudi v Romski fundaciji za Evropo. V odzivu, ki so ga poslali tudi na vlado, opozarjajo na morebitno ustavnopravno vprašljivost nekaterih predlaganih ukrepov in na krepitev sovražnega govora. Šutarjev zakon ni nič drugega kot načrt za trajno izjemo, so zapisali. Vladni predlog novega zakona o ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je bil soglasno sprejet v manj kot dveh tednih po smrti Aleša Šutarja v Novem mestu, so opozorili v današnjem sporočilu za javnost.
Čeprav vlada sveženj imenuje začasen in preventiven, ga Romi vidijo kot pot do trajne izjeme, so izpostavili. Spomnili so, da predlog omogoča policiji vstop v domove brez sodnega naloga v posebnih okoliščinah, nadzor z droni in videonadzor na nedoločenih območjih varnostnega tveganja. Prav tako se s predlogom ponovno uvaja samodejno prepoznavanje registrskih tablic, dele občinskih in socialnih sredstev se veže na "projekte javne varnosti" v romskih naseljih, oboroženim silam pa omogoča pomoč policiji pri domačih operacijah.
V fundaciji menijo, da je treba kriminal in nasilje obravnavati, vendar je sorazmernost tista, ki ločuje pravno državo od kolektivne krivde, je opozoril podpredsednik fundacije Mensur Haliti. "Če vlada enači boj proti kriminalu s policijskim nadzorom Romov, ne varuje javne varnosti – kaznuje celotno skupino za dejanja posameznikov," je izpostavil. Po oceni Halitija je odziv slovenske vlade preizkus ne le ustavne zrelosti Slovenije, temveč tudi odločenosti Evrope, da ohrani lastne pravne in moralne standarde.
Opozarjajo tudi, da romska skupnost v Sloveniji od umora Aleša Šutarja živi v strahu. Kot navajajo, je policija zasedla romske soseske, razširil se je sovražni govor, organizirajo se protesti pod geslom romska kriminaliteta. "Predlagana območja varnostnega tveganja se prekrivajo z romskimi naselji, mehanizmi financiranja pa bi lahko vključitev pogojevali s skladnostjo s policijskimi pobudami, s čimer bi integracijo dejansko spremenili v nadzor," so izpostavili.
Predlagani ukrepi bi bili po mnenju fundacije lahko v nasprotji z več ustavnimi varovali. Ob tem izpostavljajo 35., 36., 37., 38. in 124. člen ustave. Poleg tega zakon dovoljuje uporabo nezakonito pridobljenih dokazov v nekaterih resnih primerih, podaljšuje pripor pred sojenjem na do tri leta in omogoča pogojno znižanje socialne pomoči. "Kritiki pravijo, da te spremembe zožujejo sodna jamstva in tvegajo prenos pristojnosti na izvršilno oblast," navajajo.
Na evropski ravni pa predlog zakona vzbuja pomisleke glede evropske listine o temeljnih pravicah in evropske konvencije o človekovih pravicah, dodajajo. "Analitiki opozarjajo, da bi zakonodaja, če ne bi bila nadzorovana, lahko oslabila verodostojnost EU na področju demokracije in varstva manjšin, zlasti ker Unija od držav kandidatk še naprej zahteva visoke standarde," so navedli med drugim.
