Nedelja, 1. 10. 2017, 15.37
7 let, 1 mesec
Najhitrejša stvar v zgodovini človeštva je železna pokrovka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,95
Katera stvar, ki je prišla izpod človeških rok, ima najhitrejši pospešek? Bugatti chiron, vlak smrti, naboj pištole, vojaški reaktivec, vesoljsko plovilo? Vsi ti odgovori so napačni - najhitrejši pospešek vseh časov je leta 1957 čisto po nesreči izkusila 900-kilogramska jeklena pokrovka 150 metrov globokega jaška, v katerem je eksplodirala ameriška eksperimentalna atomska bomba.
Združene države Amerike so med majem in oktobrom 1957 v puščavi južno od prestolnice iger na srečo Las Vegas izvedle najobsežnejšo serijo preizkusov jedrskega orožja v zgodovini, operacijo Plumbbob.
Pascal-B
Med 29 eksplozivnimi testi je bila zagotovo najzanimivejša detonacija z delovnim imenom Pascal-B. Med tem preizkusom, ki je bil opravljen 27. avgusta 1957, je namreč padel izjemen svetovni rekord.
Pascal-B je bil eden od testov, pri katerem so znanstveniki atomske bombe sprožili v več kot sto metrov globokih jaških, zapečatenih z okrog 900 kilogramov težkimi jeklenimi loputami, ki so počez merile 1,2 metra in bile debele nekaj več kot deset centimetrov.
Združene države Amerike so v 50. letih prejšnjega stoletja večino jedrskih testov opravile pod zemljo, saj je znanstvenike skrbelo onesnaževanje ozračja z radioaktivnimi snovmi.
So vodilni znanstveniki pozabili, kako se računa?
Ko je atomsko bombo Pascal-B razneslo, je jeklena pokrovka jaška preprosto izginila. Izkazalo se je, da so znanstveniki moč atomske bombe Pascal-B ocenili zelo narobe - eksplodirala je namreč večstotisočkrat močneje, kot so pričakovali. Njena eksplozivna moč je namesto enemu kilogramu ustrezala 300 tonam eksploziva TNT.
Zadnjič je pokrovko videla kamera, ki je posnela eksplozijo v poskusu Pascal-B. Opaziti jo je bilo mogoče samo v enem kadru visoko nad vhodom v jašek. Znanstveniki so sklenili, da je silovit udarni val eksplozije na jašek privarjeno jekleno loputo preprosto utrgal in jo pognal navzgor.
Nekako takole, a veliko, veliko hitreje:
Kam skriti skoraj enotonski železni krožnik? Med oblake, seveda.
Robert Brownlee, vodja preizkusa Pascal-B, je ocenil, da je 900-kilogramsko loputo v zrak odneslo s približno šestkratnikom hitrosti, ki je potrebna, da se vesoljsko plovilo osvobodi primeža Zemljine gravitacije in odpotuje v vesolje.
Kasnejši izračun je pokazal, da se Brownlee ni veliko zmotil - atomska bomba je jekleno pokrovko pospešila na 56 kilometrov na sekundo oziroma malce več kot petkratnik tako imenovane ubežne hitrosti, ki znaša okrog 11 kilometrov na sekundo.
56 kilometrov na sekundo ob pretvorbi znese 201.600 kilometrov na uro.
Za primerjavo: vesoljsko plovilo New Horizons (Nova obzorja), ki je leta 2015 doseglo in raziskalo pritlikavi planet Pluton, je doseglo rekordnih 16 kilometrov na sekundo, kar je malce manj kot 60 tisoč kilometrov na uro.
Za Pascal-B so dolgo govorili, da ni bil le jedrski preizkus, temveč tudi prva uspešna izstrelitev predmeta v vesolje. Skoraj enotonskega jeklenega pokrova jaška kljub obširni iskalni akciji namreč niso našli nikoli. To je podprlo teorijo, da je loputa zagotovo zapustila Zemljo.
Tudi če je loputa res odletela v vesolje, še vseeno ne bi bila prvi predmet, ki bi ga tja izstrelilo človeštvo. To je 20. junija 1944 postala nemška balistična raketa V2.
Vodja projekta Pascal-B Robert Brownlee, ki je kasneje z Naso sodeloval tudi pri "pravih" izstrelitvah raket v vesolje, je v zapisu leta 2002 priznal, da ga ne zanima, kaj se je z jekleno pokrovko dogajalo po eksploziji atomske bombe, je pa med potjo navzgor zaradi trenja najverjetneje zgorela v Zemljini atmosferi.
A leta kasneje je Brownlee malce obrnil ploščo in za medij Tech Insider povedal, da je zelo mogoče, da je jedrska eksplozija loputo dejansko izstrelila v vesolje, saj pri takšni hitrosti preprosto ne bi imela časa zgoreti.
Tako imenovano Karmanovo črto oziroma navidezno mejo na višini sto kilometrov nad površino Zemlje, kjer se "začne" vesolje, bi loputa s hitrostjo 56 kilometrov na sekundo namreč prečkala po manj kot dveh sekundah.
To v teoriji tudi pomeni, da rekordno hitra pokrovka danes zagotovo ne kroži okrog Zemlje, temveč potuje naprej v vesolje in je od našega planeta oddaljena celo bolj kot raziskovalni vesoljski plovili Voyager 1 in Voyager 2, ki se od Zemlje že 40 let oddaljujeta s hitrostjo od 16 do 17 kilometrov na sekundo.
Dvomov, da je pokrov jedrskega jaška res dosegel vrtoglavih 56 kilometrov na sekundo, danes praktično ni, ali je res odletel v vesolje, pa najverjetneje ne bomo izvedeli nikoli. (Fotografija je simbolična.)
