Četrtek, 28. 11. 2024, 17.50
1 teden
Energetska učinkovitost je del trajnostnostne strategije Telekoma Slovenije
Najcenejša je kilovatna ura, ki je ne porabimo
Še preden je trajnostnost postala tema, o kateri se veliko govori (a najbrž še vedno malo manj naredi), so si v Telekomu Slovenije dejavno prizadevali za energetsko učinkovitost poslovanja, ki je zdaj še vedno pomembna, zlasti glede na obseg in posebnosti poslovanja družbe.
Tako poceni elektrike, kot smo jo nekoč imeli, ne bo nikoli več, opozarjajo strokovnjaki. Že prej je bil odgovoren odnos do energije pomemben, zdaj pa je to še toliko pomembnejše za gospodarno in trajnostnostno poslovanje.
Mali koraki za velike učinke
Štejejo že majhni koraki posameznikov, čeprav se morda zdi, da ni tako. Z energijo smo lahko varčni in odgovorni kot posamezniki tako doma kot na delovnem mestu že tako, da ugasnemo luči, ko jih ne potrebujemo ali ko nas ni v prostoru.
Sončna elektrarna na eni izmed ljubljanskih lokacij Telekoma Slovenije zagotavlja precejšen del električne energije, ki jo tam potrebujejo.
Prav tako z uravnavanjem temperature prostora, saj poleti ni smiselno ohlajati na prenizke temperature, pozimi pa ne ogrevati na previsoke. Idealna temperatura bivalnega in delovnega prostora je 21 stopinj Celzija, že ogrevanje na eno stopinjo več lahko račun za ogrevanje poveča za kar do šest odstotkov.
To glede na količino prostorov, ki jih Telekom Slovenije ima po vsej Sloveniji, letno predstavlja okrog 50 tisoč evrov! Tu ne gre samo za prostore zaposlenih, temveč tudi za strežniške prostore, ki jih je treba hladiti na temperaturo, ki je po eni strani dovolj učinkovita za hlajenje naprav, po drugi pa ne terja nepotrebnih stroškov.
Ali veste, kako je najbolje prezračevati prostore?
Pogosto pozabimo na preproste nasvete, ki lahko močno vplivajo na porabo energije. Kaj nam, na primer, pozimi pomaga ogrevanje, če je tesno ob radiatorju omara ali neka druga ovira, ki preprečuje pretok in prosto kroženje ogrevanega zraka? Vsak prekriti radiator ali drugo grelno telo pomeni najmanj za polovico znižano učinkovitost ogrevanja!
Eno izmed temeljnih poslanstev strategije energetske učinkovitosti je zagotavljanje udobja zaposlenih. Čeprav tega dejavnika ni mogoče količinsko opredeliti, je zadovoljstvo zaposlenih, na katerega vsekakor vpliva udobje na delovnem mestu, ključnega pomena za številne dejavnike učinkovitega poslovanja v celotnem obdobju trajanja poslovnega objekta, so prepričani na Inženirski zbornici Slovenije.
Spomnimo tudi, da ima kratkotrajno intenzivno prezračevanje, na primer deset minut z na stežaj odprtimi okni, boljši učinek, kot če je okno dalj časa malo odprto, saj s tem trajno podhladimo stene, ki so akumulator toplote. Ne pozabimo izklopiti gretja, kadar prezračujemo!
Od posameznika do prenove poslovnih procesov
Čeprav je zelo pomembno, je ravnanje posameznikov le kamenček v mozaiku učinkovitega ravnanja z energijo. Pri Telekomu Slovenije so zato ravnanje in upravljanje energije že pred leti postavili kot pomemben dejavnik pri opredeljevanju poslovnih procesov, z nastankom in oblikovanjem celovite trajnostnostne strategije pa je to postalo njen pomemben del.
Na tej poti pa je veliko izzivov. Poslovni prostori Telekoma Slovenije so večinoma starejši od 40 let, ko je bila energija zelo poceni in ko smotrna raba energije ni bila vsakdanja tema. Ponekod energetske ukrepe omejujejo ali celo preprečujejo lokalni predpisi – v mestu Ljubljana, na primer, na prednostnem seznamu ni uporabe toplotnih črpalk, kjer je na voljo daljinsko ogrevanje, navajajo pri Telekomu Slovenije in dodajajo, da izzivi in ovire ne smejo biti in niso izgovor, da ne bi naredili vsega, kar lahko, v dobro okolij, v katerih delamo in živimo.
Hladilnik tekočin na lokaciji Telekoma Slovenije v Kopru – sodobne in energetsko učinkovitejše naprave neredko zasedejo bistveno manj prostora v primerjavi s svojimi predhodnicami.
Številke potrjujejo: certifikat ni sam sebi namen
Tako je Telekom Slovenije kot prvi slovenski infrastrukturni sistem že pred poldrugim desetletjem vzpostavil in neodvisno zunanje certificiral svoj sistem učinkovite rabe energije (s kratico SURE oziroma sistem URE) po zahtevah mednarodnega standarda ISO 50001.
Seveda pa certifikat ni bil sam sebi namen, saj je ob vzpostavitvi sistema URE in sprotnem uvajanju novih tehnologij Telekom Slovenije, kljub vedno številčnejšim in zahtevnejšim odjemalcem, zmanjšal porabo električne energije za skoraj eno šestino. To so, poudarjajo pri Telekomu Slovenije, zgornje meje prihrankov po navedbah v tuji literaturi.
Dobre prakse tudi za druge
Vodja tima pri Telekomu Slovenije Gregor Kernc še poudarja, da so kljub neodvisnemu zunanjemu certificiranju svojega sistema vsa leta sami izvajali energetske preglede. S tem so poglabljali svoje razumevanje energetske učinkovitosti, a obenem ustvarili tudi znaten prihranek – glede na število in razpršenost nepremičnin v svoji lasti bi za zunanje preglede vsako leto odšteli tudi do 50 tisoč evrov.
Skladno s sodobnimi trajnostnostnimi prejemi Telekom Slovenije zmanjšuje delež službenih vozil na fosilna goriva in jih nadomešča z okolju prijaznejšimi električnimi vozili.
Kot prvi večji slovenski infrastrukturni sistem s certifikatom energetske učinkovitosti je Telekom Slovenije svoje dobre prakse lahko prenesel tudi drugim večjim slovenskim infrastrukturnim sistemom, o svojih rešitvah in spoznanjih pa so predavali tudi na domačih in tujih konferencah.
Informacijska in komunikacijska tehnologija je rešitev in ne vir težav
Ob tem poudarjajo, da je panoga informacijske in komunikacijske tehnologije pravzaprav rešitev za učinkovito ravnanje z energijo, čeprav je zaradi svoje visokotehnološke narave sama porabi veliko.
"Prevladajo naj dejstva in številke, ne čustva in stranski interesi," je povzel predstavnik regijskih timov Jure Bezovšek. To je že pred več kot petimi leti izpostavila globalna iniciativa digitalne trajnostnosti GeSI, ki ugotavlja, da panoga informacijske in komunikacijske tehnologije lahko prihrani vsaj od tri- do štirikrat toliko naravnih virov, kot jih sama obremenjuje.
Že majhna prilagoditev temperature v strežniški sobi, ki še vedno ohranja zahtevane vrednosti za nemoteno delovanje strežnikov, a hkrati zmanjšuje potrebo po hlajenju, lahko prinese precejšnje energetske prihranke.
"Pomembno je, da v razpravah o energetski učinkovitosti in trajnostnosti nasploh prevladajo dejstva in številke, ne pa čustva in stranski interesi," svari strokovnjak trajnostnega poslovanja in član ožje skupine za energetsko učinkovitost v Telekomu Slovenije mag. Andrej Andoljšek in kot primer navaja TV-prispevek (oddaja Nano, 17. oktober 2024), v katerem predstavljajo z računi podprto nemško odkritje, da je resnični ogljični odtis plinske elektrarne, ki dela na ameriški utekočinjeni naftni plin, večji od tistega, ki v Lužiški Srbiji uporablja tamkajšnji premog iz dnevnih kopov.
Zahteve morajo biti izvedljive
Pri Telekomu Slovenije bodo, kot pravi Teodor Prosen, vodja tima za trajnostno poslovanje in poslovno odličnost, tudi pri nadgradnji svojega omrežja 5G še naprej sledili svoji trajnostnostni strategiji in zavezam, a podobne zaveze in prizadevanja bo treba dvigniti tudi na širšo, še najbolje globalno raven.
Jurij Pust, prav tako član skupine za energetsko učinkovitost v Telekomu Slovenije in energetski svetovalec, opozarja, da nova regulativa Evropske unije za bližnjo prihodnost postavlja nekatere zahteve, ki v praksi brez širših konsenzov ne bodo izvedljive: "Kako v večstanovanjskih blokih polniti električne avtomobile, kakšen je smisel novega, po možnosti obnovljivega vira energije v stavbi, ki ni energetsko sanirana, kako naj bo e-mobilnost uspešna v mestu s slabo prometno infrastrukturo in neučinkovitim javnim prevozom …"
Prenovljena plinska kotlovnica na Telekomovi lokaciji v Novem mestu, s katero so porabo zemeljskega plina zmanjšali za skoraj šestino glede na porabo s prejšnjo zastarelo kotlovnico.
Trajnostnost za prihodnje rodove
Sistem učinkovite rabe energije, so prepričani v Telekomu Slovenije, ni samo gospodaren, okolju prijazen in družbeno odgovoren, temveč tudi ustvarja korektne odnose – kot pravijo, čiste račune in posledično dobre prijatelje.
Čeprav živimo v svetu, kjer prihodnost prihaja vedno hitreje in kjer ima trajnostnost vedno večjo vlogo in pomen, za trajnostnost še vedno velja opredelitev, ki jo je davnega leta 1987 postavila Brundtlandova komisija v poročilu Svetovne komisije za okolje in razvoj OZN: omogočiti prihodnjim rodovom vsaj približno podobne pogoje življenja, kot smo jih doslej uživali mi sami. Če nam bo uspelo ustvariti še boljše, pa smo s tem naredili še veliko več.