Sreda, 13. 11. 2024, 19.43
1 teden
Megalomanska prevara: 15 tisoč ljudem ukradli kar 220 milijonov evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,69
Več milijonov ljudi je prejelo telefonski klic z obljubo, da lahko izredno obogatijo. Nasedlo jih je več kot 15 tisoč.
Okrog 15 tisoč ljudi je izčrpavalo prihranke, najemalo posojila ter celo prodajalo hiše in stanovanja, ker so jim goljufi v ozadju ene največjih naložbenih prevar zadnjih let obljubljali, da bodo njihove naložbe oplemenitili kar dvajsetkratno. Južnokorejska policija je v povezavi s primerom, zelo podobnim poskusu prevare v Sloveniji, ki smo ga januarja lani razkrili na Siol.net, aretirala več kot 200 ljudi.
"Vložiš dva tisoč evrov, nazaj jih dobiš kar 40 tisoč"
Kot smo januarja 2023 opozorili na Siol.net, je na družbenem omrežju nekdo z vzdevkom Kriptotrejd slovenske uporabnike in uporabnice prepričeval, naj svoj denar vložijo v neimenovani kriptožeton, saj se jim bo naložba povrnila dvajsetkratno. Šlo je za nekoga, ki je že pred tem nekatere slovenske estradnice prepričal, da so v njegovem imenu nevede oglaševale piramidno shemo, povezano s kriptovalutami.
Obljube in zagotovila Kriptotrejda na družbenem omrežju Instagram.
Poskus Kriptotrejda se je izjalovil, po grožnji s tožbo zoper Siol.net pa je profil na Instagramu postal neaktiven.
A 15.304 ljudi s tako rekoč enakimi obljubami so medtem uspešno zavedli goljufi v Južni Koreji, ki so med decembrom 2021 in marcem 2023 izjemno organizirano in premišljeno širili vabilo k naložbi v kar 28 različnih kriptožetonov.
Ukradli so skoraj 220 milijonov evrov, denar so hranili v gromozanskih sefih
Združba goljufov, ki jo je vodila oseba z vzdevkom Gospod A – imena in priimka južnokorejska policija za zdaj ne razkriva, šlo pa naj bi za posameznika, čigar račun na YouTubu je imel kar 620 tisoč naročnikov –, je za ustvarjanje vtisa prepričljivosti sprva ustvarila omrežje lažnih investicijskih podjetij, povezanih v krovno holdinško družbo, pišejo južnokorejski mediji.
Prek ciljanega spletnega oglaševanja in izobraževalnih tečajev, ki so jih organizirali prek YouTuba in družbenih omrežij, jim je uspelo pridobiti kar devet milijonov telefonskih številk, ki so zvečine pripadale starejšim ali tehnološko manj pismenim državljanom Južne Koreje.
Članom kriminalne združbe je s klici na pridobljene telefonske številke nato z obljubami, da se bo njihov vložek podvajseteril, kar 15.304 ljudi uspelo prepričati v naložbe v 28 različnih kriptožetonov. Šest so jih ustvarili sami, 22 pa je bilo že manj znanih obstoječih, ki so kotirali zgolj na peščici nepomembnih kriptomenjalnic, z njimi pa ni trgoval tako rekoč nihče.
Eden od sefov, v katerih so organizatorji goljufije hranili gotovino, ki so jim jo prinašale žrtve prevare.
Končni izkupiček goljufije je znašal kar 326 milijard južnokorejskih vonov oziroma skoraj 220 milijonov evrov, je poročala južnokorejska tiskovna agencija Yonhap. To pomeni, da je vsaka žrtev goljufije v povprečju izgubila skoraj 14.400 evrov.
Nekateri so sicer vložili bistveno več denarja od drugih, saj so jih goljufi uspešno prepričali, naj najamejo posojila in celo prodajo svoja stanovanja oziroma hiše. Rekorder je tako utrpel kar 806 tisoč evrov finančne škode.
Aretirali kar 215 ljudi, vodja goljufije pobegnil, a so ga ujeli
Po poročanju Yongapa so južnokorejski organi pregona zaradi potreb preiskave goljufije, ki velja za eno največjih v zgodovini države, sprva aretirali kar 215 ljudi, v priporu pa jih za zdaj ostaja dvanajst, ki jih sumijo vpletenosti v organizacijo prevarantskega načrta.
Med njimi je tudi tako imenovani Gospod A, ki je po tem, ko je izvedel, da policija preiskuje njegovo operacijo, prek Hongkonga in Singapurja sprva pobegnil v Avstralijo, kjer so ga aretirale tamkajšnje oblasti in ga izročile Južni Koreji.
Ob aretaciji so mu zasegli kriptodenarnico z 22 bitcoini, domnevno pridobljenimi prek goljufije, ki so ob današnjem tečaju te kriptovalute vredni skoraj dva milijona evrov.
Gospod A, kot ga imenuje južnokorejska policija, naj bi se za goljufanje sodržavljanov in sodržavljank sicer odločil zato, ker si je želel povrniti izgube, ki jih je utrpel sam in svojim sledilcem na YouTubu z nasveti, kam naj vlagajo denar, leta 2020 povzročil pri trgovanju z delnicami.
