Lahko Sony prepriča ljudi, da ne kupijo Samsunga ali Appla?

V zagrebški galeriji Lauba je Sony v petek državam nekdanje Jugoslavije uradno predstavil svojega novega paradnega konja na področju pametnih mobilnikov, ki sliši na ime Xperia Z1. Videli smo še nekaj drugih novosti, v ospredju so bili fotoaparati in televizijski sprejemniki.

Gostitelj večera je bil direktor trženja za področje Srednje Evrope Björn Bourdin, ki je zadolžen za 19 trgov Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. V pogovoru za Planet Siol.net je povedal, kako je načrtovati oglase za toliko različnih trgov, v katero smer bo šel Sonyjev razvoj v prihodnje in kakšen je japonski odgovor na uspehe Appla in Samsunga.

Zvezda tokratne predstavitve je pametni mobilnik Xperia Z1, a vseeno ste pokazali tudi manjše naprave, predvsem pametne ure. Kam gre torej razvoj? Danes še vedno uporabljamo velike naprave, a razvoj gre v smeri vedno manjših in nosljivih naprav. Saj že imamo pametne ure, a danes še ne morejo nadomestiti mobilnikov. To je ena od naših prioritet.

Po drugi strani pa so današnji mobilni telefoni vedno večji, priljubljeni so tudi tablični računalniki. To je res, in danes lahko na področju velikih mobilnikov vidimo dva trenda. V Aziji potrošnjo teh naprav vodijo ženske, ki vsebine rade pregledujejo na poti – na avtobusih vlakih in podobno –, poleg tega pa pravijo, da večje telefone lažje najdejo v torbicah.

Na evropskih trgih pa se za večje mobilnike pogosteje odločajo moški, saj jih imajo raje kot tablične računalnike. Tablica namreč ni več osebna. Če jo prinesete domov in pustite na mizi, jo bo kmalu uporabljala vsa družina. Telefon pa še vedno lahko pospravite v žep in ga imate samo za svojo uporabo. Za velike mobilnike tako obstaja prihodnost, sploh v Aziji je trg ogromen, zato moramo biti prisotni tudi v tem segmentu.

Na področju mobilne telefonije se mora Sony boriti na dveh frontah. Na eni strani imate velikana Samsung in Apple, na drugi cenejšo kitajsko konkurenco. Kako usklajujete oboje? Pravzaprav ne usklajujemo obojega. Poskušamo le potrošnikom dati tisto, kar si želijo, in da zato izberejo Sony. Ne gre za konkurenco, ampak za potrošnikove potrebe.

Vseeno pa se morate nekako razlikovati od tekmecev. To je res. Strinjam se, da je pritisk z obeh strani kot nekakšen primež. Ampak če pogledate tekmece, ki prihajajo za nami, gre za znamke, ki jih nihče ne pozna. Če potrošnik ne pozna znamke, je ne bo kupil. Sony pa ima 60-letno zgodovino in potrošniki nam zaupajo, zato moramo skrbeti predvsem za inovacije.

Tega zaupanja vam še ni uspelo pretopiti v večji tržni delež. V jadranski regiji smo pravzaprav na drugem mestu, v Evropi pa smo povečini med prvimi tremi. Če ste Sony in želite ustvariti bogato zabavno izkušnjo, ne boste naredili pametnega telefona za 20 evrov. Po drugi strani pa danes gospodarska rast prihaja z novih razvijajočih se trgov, kjer potrošniki nimajo kupne moči, da bi si lahko privoščili najdražje telefone.

A prav na teh trgih so doma cenejši proizvajalci, kot sta Huawei in ZTE. Kitajska je njun domači trg in potrošniki ju poznajo. Ali lahko tam sploh tekmujete? Morate si postaviti prioritete, saj ne morete biti enako dobri povsod po svetu. Trenutno smo osredotočeni na Evropo, a verjamem, da obstaja kraj in čas za vse, tudi za napad na nove trge.

Devetnajst trgov v Srednji Evropi je gotovo zelo različnih. Je sploh mogoče narediti enotno strategijo trženja? Odločeni smo, da bomo vedno prisotni na vseh evropskih trgih, saj so bili pomembni že v času Sonyja Ericssona. Naši zaposleni delajo in živijo v različnih državah, zato nam pomagajo oblikovati oglaševalske kampanje. Za vsak oglas potrebujemo lokalne okuse, saj nima smisla objavljati angleških reklam v Sloveniji. Seveda imamo globalno podobo in smernice, a se vedno prilagajamo lokalnim potrebam.

Kakšne pa so posebnosti trženja v Srednji Evropi? Jaz sem pol Šved in pol Nemec, trenutno pa živim v Nemčiji, zato sem najprej opazil, da sta jezik in način nagovarjanja ljudi v Vzhodni Evropi bolj neposredna. S tem imam še vedno kdaj težave, saj ne razumem, zakaj bi moji kolegi iz teh držav nekatere stvari naredili takoj in na točno določen način.

Opazili smo tudi, da so ljudje v Jugovzhodni Evropi bolj družabni, več jih uporablja družabna omrežja. Slovenci, Hrvati in Srbi na primer več časa kot preostali Evropejci preživijo pred televizijo in manj v kinodvoranah. V poletnih mesecih pa so pogosteje zunaj s prijatelji, saj je tukaj tako lepo vreme.

Upoštevati moramo vse te elemente in se prilagoditi različnim navadam. Seveda ni lahko, a prav zato je moje delo tako posebno.