Sreda, 13. 5. 2020, 12.04
4 leta, 7 mesecev
Kitajci so se v najslabšem možnem času igrali z ognjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,88
4
Kitajska si je v času, ko svet pretresa pandemija bolezni covid-19, privoščila tvegan in potencialno zelo nevaren podvig, ki bi morda ostal neopažen, če nanj ne bi opozoril znani ameriški astrofizik. Kitajci so namreč preizkusili nov tip rakete in vesoljsko kapsulo za prevoz astronavtov. Medtem ko je kapsula elegantno pristala s padalom, je 20-tonska raketa nenadzorovano strmoglavila na Zemljo.
Izstrelitev rakete dolgi pohod 5B. Šlo je za četrti preizkus družine nosilnih raket dolgi pohod 5.
Kitajska je v torek, 5. maja, v vesolje izstrelila nosilno raketo z imenom dolgi pohod 5B (Long March 5B) in z njo prototip potniške kapsule, ki za zdaj še nima imena, predstavlja pa novo generacijo plovila za prevoz (kitajskih) astronavtov v Zemljino orbito in kasneje najverjetneje tudi proti Luni.
Preizkus kapsule je bil uspešen, po 67 urah od izstrelitve pa je mehko, s pomočjo sistema treh padal in blažilne zračne blazine, pristala v Notranji Mongoliji.
Za zdaj še neimenovana nova kitajska kapsula za prevoz astronavtov med pristankom v Notranji Mongoliji, kitajskem ozemlju na meji z Mongolijo. | Foto: CASC
Raketa dolgi pohod 5B je medtem še naprej krožila okrog Zemlje na višini med 260 in 160 kilometri. Ker je bila njena orbita zelo nesimetrična, je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo raketa iztirila in začela spuščati proti površini planeta. To se je zgodilo v ponedeljek.
Spust rakete dolgi pohod 5B je bil nenadzorovan, kar pomeni, da CNSA, kitajska vesoljska agencija, ni imela vpliva na to, kdaj in kje bo raketa vstopila v Zemljino atmosfero.
To je bila težava, saj je pogonska raketa dolgi pohod 5B v primerjavi s sateliti in drugimi odpadnimi kosi vesoljske tehnike, ki redno padajo na Zemljo oziroma zgorijo v njeni atmosferi, ogromna.
Razlika med raketo dolgi pohod 5B in večino konvencionalnih nosilnih raket je v tem, da ima samo en pogonski sklop oziroma samo tako imenovano prvo stopnjo.
Če pri drugih raketah po doseženi določeni hitrosti in višini velikanski prvi pogonski sklop odpade in nadaljevanje poti v orbito prevzame druga stopnja, pri raketi dolgi pohod 5B v Zemljini orbiti konča celotna prva stopnja.
Največji tak incident po skoraj treh desetletjih
Proti Zemlji je tako v ponedeljek začela padati 30 metrov dolga in kar 20 ton težka prva stopnja rakete dolgi pohod 5B.
Šlo je za najtežji in največji predmet, ki se je iz vesolja nenadzorovano spuščal proti planetu, po 7. februarju 1991, ko je na podoben način strmoglavljala vesoljska postaja Saljut 7.
Majhni deli sovjetske vesoljske postaje Saljut 7 so februarja 1991 padali po takrat razmeroma neznanem argentinskem mestu Capitán Bermúdez. Fotografija je simbolična, in sicer prikazuje nadzorovan spust evropskega raziskovalnega satelita GOCE.
Pot kitajske rakete proti Zemlji je spremljal znani ameriški astrofizik Jonathan McDowell, ki dela v centru za raziskave s področja astrofizike Harvard-Smithsonian, sicer pa je strokovnjak za izstrelitve in sledenje satelitom.
Kot je opazil McDowell, je kitajska raketa med svojim zadnjim obhodom Zemlje letela neposredno nad ameriškima metropolama Los Angeles in New York:
And a new prediction: between 1443 and 1555 UTC. Finally we can narrow down potential reentry areas in Australia, US, Africa pic.twitter.com/0dxRX02QfP
— Jonathan McDowell (@planet4589) May 11, 2020
Dolgi pohod 5B je tako imenovano Kármánovo ločnico, navidezno mejo med Zemljino atmosfero in vesoljem, ki jo ameriška vesoljska agencija Nasa postavlja na višini 80 kilometrov nad Zemljinim površjem, prečkal nad Atlantskim oceanom.
Če bi v Zemljino atmosfero raketa dolgi pohod 5B vstopila od 15 do 20 minut prej, bi bilo mogoče, da bi do 300-kilogramski deli rakete deževali po New Yorku, so opozorili pri tehnološkem mediju Ars Technica.
Kot je na Twitterju še zapisal Jonathan McDowell, so po poročanju tamkajšnjih virov deli kitajske rakete pristali na območjih več držav, ki so na jugozahodni oziroma zahodni obali Afrike:
Sources in Cote d'Ivoire, per @zolgafolDaniel, confirm the objects crashed in the 1530-1600 UTC timeframe, consistent with them being debris from CZ-5B-Y1. Impressive how far downrange debris can get at 28000 km/hr!
— Jonathan McDowell (@planet4589) May 12, 2020
Reports of a 12-m-long object crashing into the village of Mahounou in Cote d'Ivoire. It's directly on the CZ-5B reentry track, 2100 km downrange from the Space-Track reentry location. Possible that part of the stage could have sliced through the atmo that far (photo: Aminata24) pic.twitter.com/yMuyMFLfsv
— Jonathan McDowell (@planet4589) May 12, 2020
If CZ-5B is still in orbit, its next landfall is over Nouakchott (Mauritania) at 1535 UTC.
— Jonathan McDowell (@planet4589) May 11, 2020
Preberite tudi:
4