Torek, 24. 7. 2018, 20.22
6 let, 4 mesece
Kaj čaka Slovenca, ki bi na tak način kaznoval tatu in to posnel
Slovenec si želi internetne slave. Odloči se, da bo posnemal enega od znanih duhovitežev z YouTuba. Ta slovi po svojih ekstremnih potegavščinah, v katerih svoje žrtve na smrt prestraši in jim povzroči materialno škodo ali celo telesne poškodbe, nato pa se brani, da je "to samo šala". Slovenčeva prva tovrstna potegavščina gre zelo narobe, njegova žrtev si zlomi nogo. Kakšne posledice ga lahko doletijo?
Ameriški šaljivci, ki so na YouTubu nastopali pod imenom TwinzTV, so bili znani po potegavščinah, pri katerih so na ograjo s tanko žico privezali prevozno sredstvo, na primer kolo ali skuter, nato pa s skrito kamero v zasedi čakali, da ga nekdo ukrade. Nič hudega sluteči tatovi so nato seveda padali, kolikor so bili dolgi in široki, ekipa TwinzTV pa se je skrita v bližnjem grmovju valjala od smeha.
TwinzTV se je kar dvakrat zgodilo to, kar smo omenili v uvodu: dve žrtvi njunih potegavščin sta po kraji, v enem primeru je šlo za kolo s pomožnim električnim motorjem, v drugem pa za skuter, nerodno padli in si zlomili nogo. Kakšen je bil epilog v obeh primerih, glede na to, da sta žrtvi pravzaprav storili kaznivo dejanje, ni znano.
Število ogledov videoposnetkov TwinzTV je pogosto preseglo deset milijonov, a pred nekaj meseci so jih prenehali izdajati, izginila je tudi večina njihovih starejših videoposnetkov. Povsem zamrla je tudi njihova aktivnost na Facebooku, kjer imajo letos samo eno objavo, na Instagramu pa so se nazadnje javili na začetku februarja. Razlog za to je bila najverjetneje majska čistka, ko je YouTube odstranjeval videoposnetke, ki so oglaševali spornega ponudnika storitev goljufanja na akademskih izpitih. Med njimi je bilo tudi 138 videoposnetkov TwinzTV.
Kaj bi bilo, če bi takšno vabo tatovom nastavil slovenski šaljivec?
Bi Slovenec, ki želi uspeti na YouTubu, lahko kazensko odgovarjal, če bi se žrtev njegove potegavščine poškodovala med krajo tuje lastnine?
Odvetnik Janez Stušek je za Siol.net pojasnil, da obravnava potegavščin s skrito kamero v Sloveniji ni neposredno pravno urejena, vendar pa bi bil odgovor na vprašanje, ali šaljivec lahko odgovarja tudi kazensko, mogoče izpeljati iz zakonodaje.
Janez Stušek je najprej opozoril, da je v Sloveniji vsako predvajanje videoposnetka v komercialne namene, mednje spada tudi objavljanje videoposnetkov na YouTube, saj jih je mogoče monetizirati, zelo hitro lahko poseg v osebnostne pravice, če oseba, ki nastopa v videoposnetku, snemalcu za to ni dala soglasja.
"Če zadeva ni v javnem interesu, kar takšne potegavščine nikoli niso, nihče ne more predvajati posnetkov brez vaše izrecne in pisne privolitve. V nasprotnem primeru videoposnetek lahko predstavlja poseg v osebnostne pravice, in to ne glede na to, ali se je v videoposnetku kaj izjalovilo ali ne," je pojasnil Stušek.
Stušek je nadaljeval, da šaljivec v Sloveniji za potegavščine, pri kateri si je nekdo na opisani način zlomil nogo, načeloma ne bi kazensko odgovarjal, saj telesne poškodbe ni povzročil naklepno. "Lahko pa bi se zgodilo tudi, da bi tožilec ugotovil tako imenovani eventualni naklep - če nekoga zbiješ s kolesa, je verjetnost poškodb skoraj gotova," meni Stušek. V tem primeru bi šaljivec lahko odgovarjal tudi kazensko.
Po Stuškovem mnenju bi šaljivec za poškodbo medtem vsekakor lahko odgovarjal civilno, sploh zato, ker je bil videoposnetek ustvarjen z namenom komercializacije ali lastne zabave, ki ne moreta pretehtati nad človeškim zdravjem, pa čeprav je šlo za tatu.
Stušek je še opozoril, da bi slovenski šaljivec za škodo, ki jo je utrpela žrtev potegavščine, čeprav jo je posnel, kako je ukradla kolo, lahko odgovarjal tudi zato, ker je sodna praksa v Sloveniji takšna, da gre v škodo tistega, ki je varoval svojo lastnino. Podal je primer: "V hiši imam psa čuvaja. Nekdo vdre v hišo in pes ga ogrize. Za škodo, ki jo je utrpel, bom odgovarjal jaz. Ta zgodba je sicer absolutno mejna, a je primer sodne prakse v Sloveniji."
Gledalci na YouTubu mnoge šaljivce opozarjajo: Enkrat bo nekdo potegnil pištolo in nekoga ubil
Spodnji videoposnetek šaljivcev, ki oblečeni v strašljive klovne pred naključnimi mimoidočimi najprej "ubijejo" človeka, ki je v resnici lutka, nato pa se z orožjem grozeče obrnejo proti njim, ima na YouTubu kar 118 milijonov ogledov. Pri gledalcih so takšni videoposnetki priljubljeni zato, ker so odzivi žrtev potegavščine, ki verjamejo, da so res v smrtni nevarnosti, pristni in zelo spontani.
Svaril šaljivcem, da se bo nekdo na takšno potegavščino enkrat odzval s svojim pravim orožjem ali pa nasiljem, na spletu ne manjka. Na to je opozoril tudi Stušek.
"Če bi oseba, ki jo je šaljivec napadel s sekiro in bi bilo vse skupaj videti zelo resnično, kar je tako ali tako srž takšnih potegavščin, potegnila pištolo in šaljivca ustrelila ali pa ga udarila tako, da bi šaljivec padel in umrl, ta oseba zelo verjetno ne bi odgovarjala ne kazensko in ne civilno. Šlo bi za tako imenovani putativni silobran (oseba bi zmotno mislila, da je napadena in ji grozi nevarnost, op. p.)," je pojasnil Stušek.
Številni predvsem ameriški šaljivci se potegavščine, ki pogosto presegajo meje dobrega okusa, odpravljajo snemat v predele velemest, kjer živijo pretežno pripadniki rasnih manjšin z nižjim socialno-ekonomskim statusom ter kjer sta pogostost nasilja med pripadniki uličnih tolp in število kaznivih dejanj višja kot drugje. Nemalokrat se zato zgodi, da jim ob provociranju kdo res zagrozi s strelnim orožjem.
Preberite tudi:
12