Kaj bo z internetom, ko bo naša lakota po informacijah postala prevelika?

Digitalni prometni zastoj Na britanski kraljevi akademiji Royal Society so strokovnjaki in znanstveniki pred časom razpravljali na temo morebitnega internetnega krča. To bi se lahko zgodilo, če bi zahteve uporabnikov spleta po informacijah začele prehitevati zmogljivost globalnega omrežja. Volumen prenosa podatkov je namreč neverjeten – uporabniki YouTuba, Netflixa, odjemalcev torrentov in preostalih spletnih storitev v svetovnem merilu vsako sekundo prenesejo skoraj 29 tisoč gigabajtov podatkov (vir: Internet Live Stats). Zahteve uporabnikov po informacijah iz leta v leto za nameček rastejo eksponentno.

Tudi optika ima mejo Skrb zaradi morebitnega internetnega krča izvira iz dejstva, da ima skoraj vsak komunikacijski medij – v tem primeru bakreni in optični kabli – omejeno kapaciteto informacij, ki jih lahko prenaša.

Kapaciteto optičnih vlaken, ki danes tvorijo hrbtenico svetovnega spletnega omrežja, je sicer mogoče razširiti s povečanjem moči svetlobe, ki potuje po njih. A tudi to ni trajnostna rešitev. Kot piše New Scientist, je meja prenosa podatkov prek današnjih optičnih vlaken približno 100 terabitov na sekundo. Ob trenutni rasti zahtev po podatkih bi jo lahko dosegli že v petih letih.

V najslabšem primeru znova impulzi? Znanstveniki zato predlagajo raziskavo novih optičnih vlaken, ki bi vsebovala več jeder za prenos podatkov. Pravzaprav bi šlo za vlakna v vlaknih. Osnutki in prototipi že obstajajo, a naj bi bila množična proizvodnja precej bolj zahtevna od proizvodnje klasičnih optičnih vlaken, saj morajo že tako krhka jedra obdržati obliko med raztezanjem na kilometrsko dolžino, še piše New Scientist.

Čeprav nekateri vodilni raziskovalci novih internetnih tehnologij verjamejo, da se bomo krču svetovnega spleta izognili, pa drugi opozarjajo, da bo v primeru neuspešne komercializacije zgoraj opisane rešitve (ali katere podobne) treba uvesti ukrepe, ki bodo omejili prenos podatkov. Se bomo vrnili v dobo impulzov?