Četrtek, 8. 12. 2016, 20.16
7 let, 1 mesec
Digitalnih plačil je vedno več – kdo bo imel od tega največ koristi?
To ne bodo banke, če svoje ponudbe plačilnih storitev ne bodo hitro in učinkovito spremenile, navaja najnovejša evropska študija o brezgotovinskem poslovanju.
Mednarodno svetovalno podjetje A.T. Kearney v omenjeni študiji napoveduje, da bo evropski trg digitalnih plačil zrasel za 40 odstotkov, z lanskih 80 milijard evrov na 111 milijard evrov v letu 2025, in da bodo prav plačilne transakcije eden izmed redkih delov finančnih storitev, ki bodo v prihodnosti rasli.
Slovenija sledi smernicam digitalizacije plačil, a vendarle zaostaja v primerjavi z državami, ki so pri tem prišle najdlje. Medtem ko Slovenci bančne kartice uporabljamo v povprečju 103-krat na leto, jih Francozi 150-krat, Norvežani pa kar 400-krat.
Vsaj še nekaj let bo kraljevala gotovina
Kljub vedno pogostejšim negotovinskim plačilom ostaja delež tistih, ki še vedno plačujejo (tudi) z gotovino, še vedno visok – okrog tri četrtine. V isti študiji napovedujejo, da se bo ta delež do leta 2025 zmanjšal na polovico.
K premiku na brezgotovinsko bo pripomogla tudi vedno večja priljubljenost spletnega in mobilnega nakupovanja, prav tako tudi pred kratkim znižane plačilne pristojbine za debetne in kreditne kartice v Evropski uniji, ugotavljajo v družbi A. T. Kearney.
Kako bodo rasle razne oblike plačevanja v naslednjih letih? Predvidoma leta 2022 bo v Evropi več brezgotovinskih kot gotovinskih plačil – tako je že zdaj v nekaterih delih severne Evrope.
Ali so banke zaspale?
Toda videti je, da največje koristi od digitalizacije plačil nimajo banke, temveč specializirani ponudniki (kot je na primer PayPal na svetovni ravni ali Moneta v Sloveniji), ki so se hitro prilagodili novim plačilnim načinom. Številne banke se novim razmeram ne prilagajajo dovolj hitro in njihova ponudba še ne sledi novim načinom plačevanja, zato tam več smetane pobirajo drugi.
Ti specializirani ponudniki bodo po letu 2018 v Evropi poslovali še lažje, saj takrat začne veljati nova pravna ureditev, ki je del druge Direktive plačilnih storitev (Payment Services Account Directive 2) in bo tretjim ponudnikom omogočila dostop do informacij o bančnih računih in jim dovolila začetek plačil v imenu lastnika računa.