Sreda, 12. 10. 2022, 22.19
2 leti, 1 mesec
Michelle Simmons, generalna direktorica podružnice Microsoft CEE Multi-Country
"Danes je znanje najpomembnejša valuta, usposabljanje pa ključno orodje"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
"Danes je znanje najpomembnejša valuta, usposabljanje pa ključno orodje za karierni razvoj, napredovanje in uresničevanje želenih poslovnih ciljev. "
Ob boku letošnje NT-konference je glavna govorka na otvoritvi za naš medij med drugim povedala, kje je na svoji poti digitalne preobrazbe Slovenija vodilna, a tudi, kje najbolj zaostajamo, spregovorila pa je tudi o pomenu in prednostih prilagojenega dela, med katero uvrščamo tudi delo na domu.
Na letošnji NT-konferenci, ki velja za največji poslovni in tehnološki dogodek v Sloveniji, je bilo več kot 1.600 udeležencev, ki so spremljali več kot 130 predavanj in delavnic. Tokratna 27. NT-konferenca se je tradicionalno posvečala Microsoftovim tehnologijam in rešitvam, a je obravnavala tudi aktualne teme, kot so okrevanje gospodarstva in trajnostna rast v zdajšnjem zapletenem geopolitičnem in gospodarskem okolju, interakcija družbe in tehnologije s posebnim poudarkom na kibernetsko varnost ter priložnosti za zeleno in digitalno preobrazbo.
Ravno o digitalni preobrazbi je spregovorila tudi glavna govorka ob otvoritvi konference, ki v tej regiji − sem uvrščamo tudi Slovenijo −, sicer deluje že skoraj desetletje, a je tokrat v Sloveniji prvič v svoji novi vodilni vlogi.
V več kot dveh desetletjih svojega dela v Microsoftu je Michelle Simmons opravljala različne funkcije v srednji in vzhodni Evropi, Aziji in ZDA, ki jim je skupni imenovalec ustvarjanje strateške rasti ter partnerskih in potrošniških odnosov. Že pred imenovanjem na to funkcijo se je intenzivno ukvarjala z digitalno preobrazbo na razširjenem območju 33 držav srednje in vzhodne Evrope.
Michelle Simmons je aprila letos prevzela mesto generalne direktorice podružnice Microsoft CEE (srednja in vzhodna Evropa, op. a.) Multi-Country, ki s Slovenijo zajema 25 držav in skoraj 200 milijonov prebivalcev.
Povedali ste, da je Evropa na začetku drugega vala digitalizacije. Kdaj smo začeli in zaključili prvi val in kaj nam je ta prinesel?
Živimo v obdobju pospešene digitalne preobrazbe in to se jasno vidi tudi skozi evolucijo ciljev v Digitalni agendi Evropske unije. Prvo Digitalno agendo je Evropska unija ustvarila leta 2010 in od takrat dosegla veliko: nižje cene elektronskih komunikacij, konec zaračunavanja mobilnega gostovanja, boljšo internetno povezljivost, zakonodajo o zasebnosti in zaščiti podatkov. Posledično ima danes Evropa pomembno vlogo pri zagotavljanju regulatornega navdiha tudi prek svojih meja, vključno z vprašanji, kot sta zasebnost in zaščita podatkov.
Kakšni so cilji drugega vala digitalizacije in kdaj naj bi jih dosegli?
Druga Digitalna agenda 2020–2030 je še bolj ambiciozna, saj v središče postavlja temeljne spremembe, ki jih uvajajo digitalne tehnologije, kot so kvantno računalništvo, tehnologija veriženja blokov, umetna inteligenca in strojno učenje. Postavlja tudi različne cilje pri digitalnih znanjih, kot je ta, da mora imeti najmanj 80 odstotkov vseh odraslih vsaj osnovna digitalna znanja.
"Druga Digitalna agenda 2020–2030 je še bolj ambiciozna, saj v središče postavlja temeljne spremembe, ki jih uvajajo digitalne tehnologije, kot so kvantno računalništvo, tehnologija veriženja blokov, umetna inteligenca in strojno učenje."
Kaj pa podjetja in javna uprava?
Prav tako postavlja cilje za podjetja, kjer naj bi 75 odstotkov podjetij uporabljalo storitve v oblaku, velike podatke in umetno inteligenco, za infrastrukturo in javni sektor, kjer naj bi bile do leta 2030 vse ključne javne storitve na voljo prek spleta. Uresničitev teh ciljev bo zelo povečala digitalno konkurenčnost Evropske unije.
Kaj bodo najpomembnejši izzivi na tej poti?
Po mojem mnenju sta glavna izziva, kako pospešiti pridobivanje novih znanj in spodbujati vseživljenjsko učenje, da bi vsem ljudem in organizacijam omogočili, da izkoristijo vse priložnosti in prednosti digitalnih tehnologij. Trenutna hitrost digitalizacije namreč pomeni, da digitalna znanja postajajo vse pomembnejša, in to v vseh panogah.
"Po mojem mnenju sta glavna izziva, kako pospešiti pridobivanje novih znanj in spodbujati vseživljenjsko učenje, da bi vsem ljudem in organizacijam omogočili, da izkoristijo vse priložnosti in prednosti digitalnih tehnologij."
Kako pomembni so kadri, ki že imajo takšna znanja?
Celo pri ljudeh, ki že imajo tehnično ozadje, so dodatna usposabljanja in prekvalifikacije vse bolj nepogrešljivi. Dejstvo namreč je, da se je življenjska doba določenega znanja oziroma spretnosti skrajšala s 26 na pet let. Čez pet let bo vrednost vašega trenutnega nabora znanj približno pol manjša, kot je danes.
Kako nevarno je, da nas ta hitrost povozi?
Če danes razmišljamo, kako najbolje izkoristiti digitalne priložnosti, vidimo, da se devet od desetih podjetij tako v tradicionalnih kot tudi v novih panogah spoprijema s pomanjkanjem usposobljenih zaposlenih. To velja tudi za Slovenijo, kjer 32 odstotkov podjetij poroča o težavah na svoji poti digitalizacije zaradi pomanjkanja usposobljenih ljudi in znanja. Razvoj digitalnih znanj za novo obdobje torej ni le zelo priporočljiv, ampak je tudi nujen.
Kako dobro se odreže Slovenija? Kje je odlična in kje zaostaja?
Slovenija pospešuje na svoji poti digitalne preobrazbe. Je že med vodilnimi državami na področju digitalizacije izobraževanja in med najboljšimi desetimi pri integraciji digitalne tehnologije v poslovne dejavnosti, kjer delež podjetij, ki uporabljajo storitve v oblaku, znaša 38 odstotkov, kar je nad povprečjem Evropske unije.
"Razvoj digitalnih znanj za novo obdobje torej ni le zelo priporočljiv, ampak je tudi nujen."
Kako lahko Slovenija nadoknadi ta zaostanek?
Po našem mnenju ima Slovenija dve ključni prednostni nalogi. Prva je digitalizacija javnih storitev, kjer ima na voljo odlično priložnost, da uporabi sredstva iz evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost. Pospešena digitalizacija javnih storitev bo dodatno spodbudila slovenske državljane, da še v večji meri uporabljajo digitalne tehnologije in tako po naravni poti krepijo svoje kompetence.
Druga prednostna naloga so digitalna znanja, pri čemer Slovenija zaostaja za povprečjem EU, kjer ima 54 odstotkov državljanov vsaj osnovna znanja (v Sloveniji 50 odstotkov) in 26 odstotkov zahtevnejša digitalna znanja (v Sloveniji 20 odstotkov). Danes je znanje najpomembnejša valuta, usposabljanje pa ključno orodje za karierni razvoj, napredovanje in uresničevanje želenih poslovnih ciljev. Rast deleža kvalificirane delovne sile zelo prispeva k ekonomski rasti in konkurenčnosti države.
Kako digitalizacija spreminja trg dela?
Trg dela je danes zelo nestanoviten. Ekonomisti so prej opozarjali na t. i. veliko obdobje odpovedi (Great Resignation), saj so pričakovali, da bodo zaposleni v rekordnih številkah zapuščali službe, v delovni sili pa pustili številna nezasedena mesta. Toda namesto da bi zapustili delovno silo v celoti, so si zaposleni preprosto poiskali boljše službe. Ekonomisti zato danes govorijo o t. i. pojavu velikega preurejanja (Great Reshuffle), saj ljudje ne zapuščajo delovne sile, ampak prevrednotijo svoje delovno mesto ter zamenjajo poklic, podjetje ali panogo. Kolektivna izkušnja zadnjih dveh let je pustila trajne posledice in v temelju spremenila, kako razumemo vlogo dela v svojih življenjih.
"Rast deleža kvalificirane delovne sile zelo prispeva k ekonomski rasti in konkurenčnosti države."
Se bo delo na daljavo (ali hibridno delo) ohranilo?
Ko vedno več ljudi izkusi prednost prilagodljivega dela, vedno bolj to postaja del te enačbe. Za generacijo X in milenijce ni več poti nazaj, a ker tudi druge generacije niso daleč zadaj, morajo podjetja srečati zaposlene tam, kjer ti so.
Prilagodljivo delo ni samo delo od doma. Prilagodljiv delovni čas, ki ga je 38 odstotkov vprašanih v našem poročilu Work Trend Index označilo kot zelo pomembnega pri delovnem mestu, omogoča zaposlenim, da se posvetijo tudi drugim vidikom svojih življenj, kot so hobiji in družinske obveznosti.
Kaj to pomeni v praksi?
To lahko recimo pomeni, da se sredi dneva sprehodijo, da imajo pravo kosilo, ki ni žalostno kosilo, ki ga pojedo pred svojim računalnikom, da si vzamejo deset minut za igranje s psom, gredo v naravo, telovadijo ali poberejo otroke iz šole.
"Prilagodljivo delo ni samo delo od doma. Ko vedno več ljudi izkusi prednost prilagodljivega dela, vedno bolj to postaja del te enačbe."
Ali bodo vodilni dojemljivi do takega pristopa?
Najboljši vodje v podjetjih bodo poskrbeli za kulturo, ki sprejema prilagodljivost in na prvo mesto postavlja dobro počutje zaposlenih, saj razumejo, da je to konkurenčna prednost pri razvoju cvetoče organizacije in motor dolgoročne rasti.
Kako sta med seboj povezana digitalizacija in trajnostni razvoj?
Trajnost je danes prednostna naloga v podjetjih vseh velikosti, ko se odzivajo na zahteve strank, zaposlenih, vlagateljev in regulatorjev. Toda na poti od postavitve ciljev do dejanskega znižanja izpustov pogosto spoznajo, da nimajo orodij, ki bi jim omogočila, da ta prehod izvedejo natančno, učinkovito in podprto s podatki.
Ali si digitalizacija in trajnost lahko medsebojno pomagata?
Verjamemo, da se odgovor skriva v digitalni preobrazbi, saj lahko digitalne tehnologije organizacijam pomagajo zmanjšati emisije, pospešiti inovacije ter okrepiti transparentnost in nadzor. Na kratko: digitalne tehnologije lahko pomagajo zagotoviti rešitve in storitve, ki so dobre za planet in poslovanje.
Vse pa se začne pri podatkih, saj smo videli, da je merjenje celotnega okoljskega odtisa organizacije posebej zahtevno. To je področje, kjer pridejo v poštev rešitve, kot je Microsoft Cloud for Sustainability, ki katerikoli organizaciji omogoči, da bolj preprosto in učinkovito beleži, poroča in zmanjšuje svoje izpuste.
"Najboljši vodje v podjetjih bodo poskrbeli za kulturo, ki sprejema prilagodljivost in na prvo mesto postavlja dobro počutje zaposlenih, saj razumejo, da je to konkurenčna prednost pri razvoju cvetoče organizacije in motor dolgoročne rasti."
Ali je nov digitalni svet, kjer je vse povezano, dovolj varen?
Zgolj pred nekaj leti smo kibernetsko varnost dojemali kot tehnično vprašanje, ki ga obravnavajo strokovnjaki informacijske tehnologije. Danes vidimo, da gre za enega glavnih izzivov in grožnjo samemu obstoju organizacije. Kibernetska varnost je ključnega pomena, saj se je število napadov z izsiljevalsko programsko opremo med julijem 2020 in julijem 2021 povečalo za kar 1.070 odstotkov, 88 odstotkov vodij za varnost pravi, da so napadi z lažnim predstavljanjem že prizadeli njihove organizacije.
Kaj bi bil prvi korak za doseganje zanesljive kibernetske varnosti?
Številna podjetja so prav tako videla, da lahko prehod na delo na daljavo ali hibridno delo prinese nove varnostne zahteve. Na primer, organizacije, ki ne skrbijo za osnovno varnostno higieno na delovnih mestih, kot sta nameščanje posodobitev in vklop večfaktorskega overovljanja, lahko tako izpostavijo svoje podatke, sloves in zasebnost zaposlenih večjim tveganjem.
V povezanem svetu ni izoliranih sistemov, pri Microsoftu pa menimo, da bodo tiste organizacije, ki bodo vztrajale na poti digitalne preobrazbe, bolj odporne od tistih, ki ne bodo.
V povezanem svetu ni izoliranih sistemov, pri Microsoftu pa menimo, da bodo tiste organizacije, ki bodo vztrajale na poti digitalne preobrazbe, bolj odporne od tistih, ki ne bodo.
Kaj svetujete tistim, ki želijo uporabiti prednost digitalizacije?
Živimo v viharnih časih, ko je na naši poti v prihodnost lažje videti izzive in ovire. Tukaj lahko sodobne tehnologije ponudijo pomembne vire optimizma ter navdiha za nove inovacije in rešitve za najbolj zahtevne družbene izzive. Naslonitev na ta potencial nam bo omogočila, da ustvarimo bolj trajnostno, odporno in enakopravno rast za vse. Dokazali smo, da se lahko prilagodimo in rastemo. Prepričana sem, da nam bo to uspelo tudi v prihodnje.
