Ponedeljek, 27. 11. 2023, 22.42
2 meseca, 3 tedne
Intervju: Antonio Argir, član uprave NLB
"Bančne poslovalnice se ne bodo poslovile, a se bodo preoblikovale"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,55
Antonio Argir je član uprave NLB, d. d., pristojen za upravljanje skupine, plačila in inovacije.
Bančništvo prihodnosti bo še bolj digitalizirano in avtomatizirano, a s poudarkom na uporabniški izkušnji, meni izkušeni bančnik, ki ne zagovarja ukinitve gotovine, a obenem želi, da bi negotovinska plačila dobila enake priložnosti, kot jih ima danes gotovina.
Čeprav v očeh javnosti velja bančništvo za eno izmed manj prožnih panog, ki se počasneje prilagaja spremembam, je ravno v bančništvu in financah digitalizacija v mnogočem spremenila načine, kako poslujemo.
Za marsikatere uporabnike predstavlja digitalno bančništvo učinkovit način poslovanja, ki ni odvisen niti od prostora niti od časa, a ga nekateri vidijo kot grožnjo obstoju tradicionalnega načina poslovanja z bankami in tudi obstoju delovnih mest v bankah.
O teh dilemah in tudi o prihodnosti bančništva in gotovine ter o drugih načinih plačevanja smo se pogovarjali s članom uprave največje slovenske banke, ki je med drugim zadolžen ravno za plačila in inovacije.
Po večletnem uspešnem vodenju NLB Skopje se je Antonio Argir ob prevzemu funkcije člana uprave NLB pred slabima dvema letoma preselil iz Severne Makedonije v Slovenijo.
V bančništvo je vstopil leta 1999, takoj po diplomi iz financ in bančništva na Ekonomski fakulteti Univerze Cirila in Metoda v Skopju, leta 2016 pa je na poslovni šoli IEDC pridobil naziv EMBA (Executive MBA).
NLB je v Sloveniji letos predstavila svoje prenovljeno elektronsko bančništvo – kaj je prineslo uporabnikom?
Drži, junija letos smo po uspešnem večmesečnem notranjem in zunanjem testiranju v množično uporabo predali novo in sodobno digitalno banko NLB Klik, ki omogoča enotno uporabniško izkušnjo tako na mobilnih telefonih kot na osebnih računalnikih. Ena izmed glavnih novosti novega NLB Klika so pripomočki za boljši nadzor nad osebnimi financami, saj novi NLB Klik ni zgolj digitalna banka, temveč tudi pripomoček za upravljanje osebnih financ.
Koliko vaših uporabnikov jo uporablja?
Stara spletna banka NLB Klik in mobilna banka Klikin sta se 23. avgusta poslovili in se združili v novi NLB Klik, ki ima danes že več kot 400 tisoč aktivnih uporabnikov. Vse stranke NLB, ki uporabljajo digitalno bančništvo, torej že uporabljajo novi NLB Klik.
Z digitalnim bančništvom lahko opravimo veliko bančnih poslov, za kar smo prej obiskovali bančne poslovalnice. Ali bo digitalno bančništvo posledično okrepilo krčenje števila bančnih poslovalnic?
Ko govorimo o optimizaciji poslovne mreže, pravzaprav sledimo globalnim bančnim težnjam. V NLB konkretno že dlje časa opažamo, da se uporabniške navade naših strank korenito spreminjajo. Vse pogosteje namreč uporabljajo digitalne načine poslovanja z banko, poslovalnico pa obiščejo zgolj ob sklepanju zahtevnih bančnih produktov, kot je na primer hipotekarno stanovanjsko posojilo. Epidemija koronavirusa je digitalne načine poslovanja še pospešila, kar je bistveno vplivalo na obisk naših poslovalnic. Ne glede na to ohranja NLB v Sloveniji široko mrežo 68 poslovalnic in 537 bankomatov.
"Naši uporabniki vse pogosteje uporabljajo digitalne načine poslovanja z banko, poslovalnico pa obiščejo zgolj ob sklepanju zahtevnih bančnih produktov, kot je na primer hipotekarno stanovanjsko posojilo."
Toda nekateri uporabniki niso vešči digitalnih tehnologij ali celo nimajo ustreznih pogojev za njihovo uporabo. Nekateri si tega niti ne želijo.
Zavedamo se, da je obisk poslovalnice za določene stranke še vedno edini stik z banko, zaradi česar osebni stik z bančnim uslužbencem v krajih, kjer smo zaprli poslovalnice, praviloma omogočamo z rednimi obiski NLB Mobilne poslovalnice Bank&Go. Strankam, ki niso vešče digitalnih kanalov, pa smo vselej na voljo tudi v NLB Kontaktnem centru, ki deluje 24 ur na dan in vse dni v letu. V NLB Kontaktnem centru smo strankam na voljo prek telefona, elektronske pošte in videoklica. Veliko vlagamo tudi v približevanje digitalnih orodij starejšim. V sodelovanju z nevladnimi organizacijami in samostojno redno organiziramo izobraževalne delavnice za starejše na temo digitalnega bančništva in varne rabe interneta.
Nekaterih preprostih opravil, npr. sklepanja depozitov, še vedno ne moremo opraviti v Kliku …
Kljub temu, da smo novi NLB Klik predstavili pred nekaj meseci, gre za živ produkt, ki se bo neprestano izboljševal in prilagajal. Nedavno smo novemu NLB Kliku dodali nove funkcionalnosti: samodejna kategorizacija plačil, možnost plačevanja položnic z uvozom QR-kode iz galerije in izboljšan prikaz obrokov na plačilnih karticah. Posebej bi izpostavil samodejno kategorizirajo plačil, ki jih lahko še vedno tudi ročno spreminjamo in s tem računalniški model učimo svojih navad. Sistem bo tako sčasoma vse bolj natančen. Kategorizacija plačil je hkrati osnova za postavljanje osebnih proračunov in boljši pregled nad financami. Z vsemi tovrstnimi nadgradnjami bo digitalno bančništvo še bližje in preprostejše.
"Ko govorimo o optimizaciji poslovne mreže, pravzaprav sledimo globalnim bančnim težnjam. Ne glede na to NLB v Sloveniji ohranja široko mrežo 68 poslovalnic in 537 bankomatov."
Kaj lahko (še) pričakujemo od digitalnega bančništva?
Naš cilj je strankam omogočiti, da bodo lahko vsakodnevne in preproste bančne storitve opravljale prek digitalnih kanalov. Med tovrstne storitve uvrščamo urejanje prekoračitve bančnega računa, naročanje kartic in urejanje limitov na karticah, sklepanje preprostih depozitov ter preprostih investicijskih naložb in neživljenjskih zavarovanj.
Kolikšen delež poslovanja vaše banke se opravi prek digitalnih kanalov?
Delež strank NLB, ki uporablja digitalne rešitve, se vseskozi povečuje in se trenutno giblje okoli 60 odstotkov.
Švedska že v kratkem načrtuje popolnoma ukiniti gotovino – ali jim bo uspelo?
Švedska je svetel zgled brezgotovinskega plačevanja, po kateri bi se morali zgledovati. V NLB nismo za ukinitev gotovine, daleč od tega. Skupaj s partnerji si prizadevamo, da negotovinska plačila dobijo enake možnosti kot gotovina in nikakor ne, da jo v celoti nadomestimo. Gre za široko družbeno vprašanje, pri katerem ima ključno vlogo politika, zato pozivamo politične odločevalce, da sprejmejo zakonodajni okvir, ki bo zahteval, da se na vseh prodajnih mestih omogoči tudi brezgotovinsko plačevanje.
Kakšne so prednosti brezgotovinskega plačevanja?
Številne. Posamezniki lažje nadzorujejo in spremljajo svojo porabo, negotovinska plačila so varna, na drugi strani pa prinašajo koristi tudi državam, saj otežujejo sivo ekonomijo in s tem povečujejo obseg pobranih davkov.
"Pozivamo politične odločevalce, da sprejmejo zakonodajni okvir, ki bo zahteval, da se na vseh prodajnih mestih omogoči tudi brezgotovinsko plačevanje."
Ali ima lahko Slovenija enake ambicije glede manjšanja uporabe gotovine kot Švedska?
Žal je delež gotovinskih plačil v Sloveniji in tudi v regiji, v kateri deluje NLB Skupina, izjemno visok. Gotovina ostaja največkrat uporabljen plačilni instrument. Po podatkih Evropske centralne banke je bilo leta 2022 v Sloveniji 73 odstotkov vseh plačil na prodajnih mestih izvedenih z gotovino. V NLB si prizadevamo, da se ta delež zniža ter da ima digitalno plačevanje enake možnosti, kot jih ima gotovina.
Zakaj je toliko gotovinskega poslovanja pri nas?
Razlogi so mnogoteri, zagotovo pa so med ključnimi nezadostna pokritost s POS-terminali, saj četrtina prodajnih mest s fizičnimi trgovinami ne omogoča plačila s karticami. Pomembna razloga sta zagotovo tudi visok delež sive ekonomije, ki je v tem delu Evrope med najvišjimi, ter nizka stopnja finančne pismenosti.
"Naš cilj je strankam omogočiti, da bodo lahko vsakodnevne in preproste bančne storitve opravljale prek digitalnih kanalov."
Ali k večanju obsega brezgotovinskega plačevanja lahko prispevajo nove plačilne storitve, kot je Flik?
Banke v Sloveniji so skupaj razvile rešitev za takojšna plačila Flik in Slovenija je na tem področju precej uspešna. Flik omogoča izjemno uporabniško izkušnjo, primerljivo podobnim produktom v najrazvitejših državah v Evropi, zato sem prepričan, da ima aplikacija še veliko potencialna za nadaljnjo rast.
Kako uspešna je ta storitev?
O priljubljenosti med uporabniki govorijo konkretne številke. Število uporabnikov storitev Flik se je letos v Sloveniji v primerjavi s preteklim letom povečalo za 36 odstotkov, še bolj optimistična pa je rast posameznih storitev. Uporaba najbolj priljubljene storitve plačil Flik, konkretno prenosa sredstev na podlagi mobilne številke ali e-maila med osebami (P2P), se je v desetih mesecih letošnjega leta skoraj potrojila (rast 179 odstotkov). Naravnost eksponentna pa je rast spletnih plačil Flik P2eM – plačil posameznikov digitalnim trgovcem –, saj je število transakcij od nekaj tisoč v letu 2022, natančneje 3.137, v letu 2023 poskočilo na 152.800. Kljub temu verjamemo, da celoten potencial aplikacije Flik še ni bil dosežen, zato bomo tudi v prihodnje Flik aktivno promovirali.
"Flik omogoča izjemno uporabniško izkušnjo, primerljivo podobnim produktom v najrazvitejših državah v Evropi, zato sem prepričan, da ima aplikacija še veliko potencialna za nadaljnjo rast."
Zakaj nekatera druga plačevanja, kot so položnice ali nakazila v tujino, še vedno ne potekajo v realnem času?
Tudi plačevanja s plačilnimi nalogi in nakazila v tujino se lahko izvajajo kot takojšnja plačila. V NLB vsa evrska plačila v območju SEPA, ki jih uporabniki posredujejo prek mobilnih bank, izvajamo avtomatsko kot takojšnja plačila. To storitev omogočamo brez dodatnih stroškov za uporabnike ter že predstavljajo več kot 50 odstotkov plačilnih nalogov za fizične osebe.
Kje so ovire, da tega ni še več?
V EU deluje poleg sistema TIPS za takojšnja plačila v evrih pod okriljem ECB tudi vrsta lokalnih shem za takojšnja plačila v posameznih državah, ki pa žal med seboj niso povezane. Trenutno regulativa za vse banke v EU tudi ne predpisuje obveznega sprejema takojšnjih plačil v evrih, se pa v kratkem pričakuje tudi sprejem ustrezne uredbe, ki bo to predpisovala.
Pomembna razloga za visok delež gotovinskih plačil v Sloveniji sta zagotovo tudi visok delež sive ekonomije, ki je v tem delu Evrope med najvišjimi, in nizka stopnja finančne pismenosti."
Kako lahko pametno bančništvo postane še pametnejše? Kakšno vlogo ima pri tem umetna inteligenca?
Umetna inteligenca se v bančništvu že uporablja in v prihodnje se bo njena uporaba zgolj še razširila. Umetna inteligenca bančništvu prinaša številne prednosti, kot so izboljšanje storitev za stranke, povečanje učinkovitosti upravljanja tveganj, povečanje varnosti in učinkovitosti transakcij, odkrivanje prevar in optimizacija poslovnih procesov.
Umetna inteligenca lahko prinaša tudi pasti …
V NLB Skupini imamo odgovoren odnos do umetne inteligence, kar pomeni, da se pri razvoju in uporabi te tehnologije upoštevajo etična načela, kot so spoštovanje človekovih pravic, pravičnost, preglednost in odgovornost. To pomeni, da se morajo sistemi umetne inteligence obnašati na način, ki je skladen z vrednotami in pričakovanji družbe, da se preprečijo morebitne škodljive posledice za ljudi in okolje.
"Umetna inteligenca se v bančništvu že uporablja in v prihodnje se bo njena uporaba zgolj še razširila."
N26, Revolut in druge neobanke – ali jih vidite kot grožnjo, tekmece ali kaj drugega? Za številne uporabnike so te namreč veliko cenejše kot klasične banke, so pa tudi veliko prožnejše od klasičnih bank, ki marsikdaj veljajo za rigidne.
Fintechi in start-upi so na področju digitalizacije finančnih storitev pred leti orali ledino. Banke takrat še nismo bile tako napredne, toda dovolj zgodaj smo se tudi banke zavedale, da je digitalizacija ne zgolj dobrodošla, temveč nujna za preživetje. V zadnjih letih smo se tradicionalne banke veliko naučile od neobank in fintechov, zato danes večina bank ponuja popolnoma konkurenčne napredne digitalne rešitve, kot jih ponujajo fintechi ali pa neobanke. V NLB zaposlujemo veliko ljudi, ki prihajajo ravno iz fintech in startupov, seveda pa se povezujemo tudi z inovativnimi start-upi.
NLB je prisotna v več državah – kako lahko združujete kompetence v vseh teh državah in optimizirate svoje celotno poslovanje?
V NLB Skupini vseskozi iščemo sinergije posameznih članic in več kot osem tisoč zaposlenih v celotni skupini. Razvoj koncentriramo na lokacijah, kjer je največji kadrovski potencial. V Beogradu smo tako vzpostavili NLB Digit IT, ki skrbi za IT-razvoj NLB Skupine, kompetenčni center za kartično poslovanje smo vzpostavili v Skopju, center za robotizacijo procesov pa v Sarajevu.
"V NLB nismo za ukinitev gotovine, daleč od tega. Skupaj s partnerji si prizadevamo, da negotovinska plačila dobijo enake možnosti kot gotovina, nikakor pa ne za to, da jo v celoti nadomestimo. "
Zelo težko je najti kakovostne strokovnjake informacijske tehnologije – kako jih najdete?
To je zagotovo eden izmed največjih izzivov, s katerimi se trenutno srečujemo. NLB Skupina težave s pomanjkanjem IT-strokovnjakov rešuje ravno z ustavljanjem kompetenčnih centrov znotraj naše regije, saj je tam tovrstnih strokovnjakov več kot v Sloveniji. Dodatno pa tovrstne talente privabljamo tudi z ustreznimi internimi politikami in predvsem z izjemnimi izzivi na področju data aplikacij in umetne inteligence, ki jih ponujajo zgolj sistemsko pomembne institucije, kakršna je tudi NLB.
Kako jih obdržite, kako preprečujete fluktuacije?
NLB Skupina trenutno zaposluje več kot 600 informacijskih strokovnjakov in je s tem eno izmed večjih regijskih IT-podjetij. Jedro IT-ekipe je v Sloveniji, s predhodno omenjenim NLB DigIT pa želimo najboljše IT-talente, ki jih je veliko prav v Srbiji, zadržati v naši domači regiji. Na ravni celotne skupine torej iščemo sinergije, zato IT-strokovnjaki redno sodelujejo pri skupnih projektih. Ena izmed strateških usmeritev NLB DigIT je vzpostavitev čim tesnejšega sodelovanja z visokošolskimi ustanovami v regiji jugovzhodne Evrope, da najboljšim študentom ponudimo možnost vključitve v podjetje in vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja.
"Ena izmed strateških usmeritev NLB je vzpostavitev čim tesnejšega sodelovanja z visokošolskimi ustanovami v regiji jugovzhodne Evrope."
Kakšno bo bančništvo prihodnosti? Ali bodo mobilni telefoni nadomestili bančne poslovalnice, chatboti svetovalce, pametni telefoni in nosljive naprave plačilne kartice?
Razvoj gre zagotovo v to smer. Bančništvo bo še bolj avtomatizirano in digitalizirano, ob tem pa bo ključna uporabniška izkušnja. Ne glede na jasne težnje nadaljnje digitalizacije in avtomatizacije pa menim, da se poslovalnice ne bodo poslovile, temveč se bodo preoblikovale v bančne svetovalnice, kjer bodo usposobljeni bančni uslužbenci strankam na voljo pri sklepanju zahtevnih bančnih produktov (stanovanjska posojila, življenjska zavarovanja, kompleksne investicijske naložbe), ki zahtevajo ustrezno svetovanje in čas, medtem ko bomo preprostejše bančne storitve opravljali predvsem s pametnimi mobilnimi napravami. Vsekakor pa so težnje zelo jasne in gredo v smeri vedno večje digitalizacije sodelovanja med stranko in banko, kjer sodelovanje vse bolj poteka prek mobilnega telefona.
