Ali sta res le še želji po spanju in seksu močnejši od želje po uporabi mobilnega telefona?

Imate občutek, da ste izgubili kos sebe, ko svojega mobilnega telefona nimate pri sebi ali mu zmanjka energije? Se čutite prikrajšane ali nemočne, če nimate v kateremkoli trenutku možnosti sprejemanja in pošiljanja kratkih sporočil ter dostopa do najhitrejšega interneta? Ali menite, da bi morala biti pokritost z odličnim signalom mobilne telefonije ustavna pravica?

Ali se ponoči zbujate, ko slišite, da je prispelo kratko sporočilo in/ali zato, da preverite statuse in dogajanja na družbenih omrežjih (ali karkoli drugega na mobilnem telefonu)? Ali na srečanju s prijatelji ali romantični večerji večina za mizo, vključno z vami, motovili z mobilnimi telefoni, namesto da bi se neposredno pogovarjali (in ob tem morda ves večer tistih za isto mizo niti ne pogledate v oči)? Ne kriviti (samo) drugih Več ko je vprašanj, na katera ste odgovorili pritrdilno, bolj vas je že zagrabila nomofobija. Strah pred nedostopnostjo ali nedosegljivostjo mobilnega telefona je ime dobil po prvih dveh črkah besed "no mobile" in je po mnenju psihologov pričakovano v razmahu. Zelo izrazit je med študenti, a niti druge skupine niso imune proti tej motnji sodobnega časa.

Nekateri se sicer tolažijo, da se nomofobija pojavlja zaradi pričakovanj na delovnem mestu, češ da morajo biti zaradi konkurenčnosti nenehno dosegljivi predvsem svojemu delodajalcu in delovnim obveznostim, a grenka resnica je ta, da številni padejo v to past tudi s svojimi zasebnimi dejavnostmi. Saj res, ali je res treba sredi noči preveriti, kaj se dogaja na Facebooku?

Večji pritisk kot na cigarete ali kozarec Nagon za stalno preverjanje vsebin na družbenih omrežjih ali v e-poštnem nabiralniku je lahko celo močnejši pritisk kot sla po mamilih, alkoholu in tobaku pri tovrstnih odvisnikih, opozarjajo strokovnjaki. Raziskave so pokazale, da zmogljivi pametni telefoni s hitrimi mobilnimi povezavami odvisnost pri nomofobih še občutno povečajo.

Odvisnost, ki se izkazuje v predolgem obdobju pred zaslonom mobilnih naprav, lahko povzroči nadaljnje motnje – od motenj drže pa vse do nikoli pojasnjenih morebitnih učinkov radijskega valovanja. Pač stranski učinki izpolnjene obljube informacijske tehnologije o nenehni dosegljivosti, ki je neodvisna od vsebine, kraja in časa. Mobilni telefoni prekosili alkohol in mamila Južnokorejski profesor psihiatrije Shin Dong-won je med tistimi, ki je prepričan, da "pametni telefoni lahko motijo normalen razvoj otrok v obdobju, ki bi se morali učiti potrpežljivosti". Še bolj pa bodejo v oči izsledki raziskave, ki jo je ameriški profesor vedenjske psihologije na univerzi v Chicagu Wilhelm Hofmann opravil na nekaj več kot 200 polnoletnih prebivalcev vseh starostnih skupin v nemškem mestu Würzburg z okolico. Ugotovil je, da je z izjemo sle po spanju in spolnosti nuja po (pogostih) prijavah v družbena omrežja prekosila celo tisto, ki žene alkoholike in odvisnike od mamil.

Že res, da ta nagon za prijavo v družbena omrežja ne povzroča trajnih fizičnih poškodb kot (čezmerno) uživanje alkohola ali tobaka, a vendarle tudi v tem primeru govorimo o odvisnosti, ki ima prav tako resne posledice: ob pretirani uporabi družbenih omrežij zmanjka časa za vse drugo, kar človek potrebuje za normalne medčloveške odnose in svoj vsakdan.

Kako do digitalnega razstrupljanja? Po svetu že nastajajo specializirane ustanove, ki poskušajo nuditi pomoč in zdravljenje od nomofobije. Nomofobija je zanesljivo motnja, kajti vsaka potreba po nečem z namenom zagotavljanja osebnega olajšanja in normalnega počutja šteje za pomanjkljivost.

Raziskava, ki so jo opravili za britansko podjetje za varnost mobilnih telefonov SecurEnvoy, je pokazala, da kar 77 odstotkov mladih polnoletnikov (med 18. in 24. letom), ki so nomofobiji najbolj izpostavljena skupina, kaže znake te odvisnosti. Tri četrtine vseh vprašanih vzame telefon s seboj tudi na stranišče, povprečen uporabnik pa vsebino svojega e-poštnega nabiralnika preveri kar 34-krat (!) na dan. Pred štirimi leti je enaka raziskava pokazala značilnosti nomofobije (le) pri 53 odstotkih vprašanih, kar pomeni, da dobiva razsežnosti epidemije.

Raziskava na enaki skupini mladih polnoletnikov v ZDA je pokazala, da pri odvajanju od mobilnih telefonov kažejo zelo podobne znake abstinenčne krize kot tisti, ki se odvajajo od trdih drog, kot je heroin. Radi imamo to, kar nam ustreza Toda "odvajanje" od mobilnih telefonov se lahko izkaže bolj zahtevno od kateregakoli drugega odvajanja. Razlog je več kot preprost: pri velikem številu ljudi je malo kaj tako razveseljivega in uporabnega kot vedno bolj privlačne funkcije in storitve, ki jih ponujajo vedno zmogljivejše pametne mobilne naprave. Ali je potem sploh smiselno govoriti o odvisnosti? Enoznačnega odgovora najbrž še nekaj časa ne bo. Nekdo bo dejal, da preveč česarkoli še tako dobrega ne more več biti dobro – in najbrž bo imel prav.