Ponedeljek, 3. 9. 2018, 20.16
1 mesec, 2 tedna
IFA 2018, osebno
Ali je Berlin nakazal, kako bomo svoje naloge opravljali čez pet let?
Povezovanje nepovezljivega, glasovno upravljanje, umetna inteligenca in nove razsežnosti. Upali bi si trditi, da bi k tem štirim trendom lahko uvrstili večino novosti, ki smo jih videli (med sicer odločno prekratkim) obiskom letošnjega berlinskega dogodka IFA.
Pametni dom. Pametni avtomobili. Pametne zobne krtačke. Marsikaj pametnega. Na pametne televizorje in pametne telefone smo se že zdavnaj navadili.
Toda pojav novih, med seboj zelo različnih pametnih naprav, ki jim skupni imenovalec samo to, da so povezane v internet, kar jim omogoča prostorsko neodvisen nadzor že prek mobilne aplikacije, nakazuje na zelo pomembne smernice, ki imajo lahko tudi širše pomembne posledice.
Celota je več kot seštevek posameznih delov
Nekoč povsem neodvisne in ločene panoge zdaj sodelujejo pri razvoju skupnih rešitev. Različne, še do nedavnega za naše pojme nezdružljive tehnologije, podjetja in izdelki prihajajo pod skupno streho.
To sodelovanje različnih idej, izhodišč in pričakovanj ob vedno večjih možnostih hitrega in zanesljivega povezovanja, ki ga bodo mobilna omrežja pete generacije še okrepila, odpirajo pot do novih primerov rabe povezanih naprav, predvsem takšnih, kjer bo umetna inteligenca predvidela najboljše načine uporabe.
Likalnikov (vsaj še za zdaj) ne povezujejo v internet, a tudi pri njih razmišljajo o inovacijah, s katerimi bi to (za številne nadležno) opravilo naredili čim bolj preprosto, učinkovito in morda celo zabavno in dostopno. Ali: kako s čim manjšim likalnikom, ki ga lahko vzamemo s seboj na dopust, hitro zlikamo čim več.
Ne le, da bo umetna inteligenca lahko izbrala najprimernejše nastavitve fotografiranja na pametnem telefonu glede na motiv, temveč bo lahko še globlje spoznavala naše uporabniške navade in tako ponudila pravo informacijo ali storitev na povezani napravi v pravem trenutku (oziroma tisto, za kar po svojih najboljših močeh meni, da je prav).
Ne bomo vsi enako hitro in enako obsežno deležni sadov tehnološkega napredka
Toda naprave morajo uporabnikom omogočiti čim bolj naravno interakcijo z uporabniki – in najbolj naravna komunikacija za ljudi je govor. Zato nikakor ne preseneča, da ni bilo vogala berlinskega sejmišča, kjer nismo opazili rešitve glasovnega upravljanja. Od hladilnika in televizorja, klimatske naprave, radiatorja do, kakopak, pametnega telefona in vsega drugega, česar tu nismo zapisali.
A je tehnologija glasovnega upravljanja zelo nedemokratična in po svoje izključujoča kljub svojemu velikemu napredku in še bolj vznemirljivim obetom.
Sprva (in še dolgo časa za tem) bo kakovostno podpirala samo velike jezike, kot so angleščina, nemščina, kitajščina. Če sanjate o dnevu, ko bi se s svojim hladilnikom ali celo pametnim telefonom pogovarjali v slovenščini, ga bomo najbrž še dolgo čakali. Še marsikateri model avtomobila, ki ga dobro prodajajo v Sloveniji, nima niti vmesnika (kaj šele razpoznave govora) v slovenščini.
Meje so v glavah
Saj ne, da ne bi v Sloveniji obvladovali tujih jezikov, ampak si kot potrošniki zaslužimo enako možnost izbire in dostopnost do izdelkov in storitev kot drugod v Evropski uniji, katere del smo.
Naredi, česar ne moreš - Samsungov slogan, ki so ga izbrali (tudi) za letošnji dogodek IFA. Kot si pred desetimi leti nismo znali predstavljati, kaj vse bo mogoče danes, si danes verjetno ne znamo zamisliti, kaj bo mogoče čez deset let. Ali pa kar čez pet let, če upoštevamo, da se tehnologija razvija vedno hitreje.
Tako kot si ne zaslužimo slabših pralnih praškov ali drugačne nutele kot Nemci pod pretvezo, da so (tako smo slišali od najmanj ene multinacionalke) tržne raziskave pokazale, da imamo v različnih državah različna pričakovanja. Da, najbrž to, da so naše srajce slabše oprane kot v Nemčiji – ste imeli to v mislih?
Toda cent je začetek milijona – pustimo se presenetiti. Ker tehnologija napreduje hitreje kot kadarkoli in vsak dan hitreje, lahko pričakujemo hitrejši dotok novosti. Ker komunikacijske in povezovalne ovire in meje padajo (vsaj znotraj Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora) in ker se potrošniki povezujemo in imamo moč izbire, državne meje ne bodo več pomembne, ko bomo izbirali ponudnike in proizvajalce.
Marsikateri najstnik in mlajši odrasli si morda ne zna predstavljati sveta, v katerem smo odraščali malo manj mladi, morda celo nikoli ni videl gramofonov, ki so nam bili v obdobju našega odraščanja (glavno) orodje za uživanje glasbe. Toda danes opažamo ponovno rojstvo naprav z nostalgično ponudbo in funkcionalnostjo, ki se v boj z današnjim časom odpravljajo s svojimi digitalnimi (in) komunikacijskimi priboljški.
Le zakaj bi, če je poštnina za nakup iz Kitajske (sicer zaradi kitajskih poštnih subvencij) brezplačna ali vsaj veliko nižja kot za nakup iz sosednje evropske države, ki za pošiljanje v Slovenijo (če ga tamkajšnji prodajalec sploh omogoča) računa dostavne stroške kot za Lesoto v visokih hribih na dnu Afrike.
Trikrat P
Tako je Berlin tudi letos ogledalo prizadevanj proizvajalcev in ponudnikov storitev iz vsega sveta, da bi naš vsakdan in vse, kar v moramo v njem postoriti, okrepili s tremi P: povezano, pametno in preprosto.
Kot uporabniki in sicer na sploh v življenju ne maramo, da nas kaj omejuje ali zavira, zato tudi od svojih naprav pričakujemo, da gredo z nami (in delujejo) povsod, kamor gremo mi. Tudi pod vodo.
Morda bo kdo (predvsem iz starejše generacije) dejal, da smo lepo živeli že brez vsega tega – in mu tega niti ne smemo zameriti.
A najbrž nihče ne more oporekati, da je, na primer, na mrzel zimski dan zelo udobno priti domov v lepo ogreto stanovanje, ki smo ga začeli ogrevati eno uro pred prihodom domov z vklopom prek mobilne aplikacije. Toliko nam bo bolj toplo tudi pri srcu, če vemo, da nam zaradi treh P ni bilo treba ogrevati v prazno ves dan, ko nas ni bilo doma.