Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
1. 10. 2013,
15.07

Osveženo pred

7 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Tomaž Lovše

Torek, 1. 10. 2013, 15.07

7 let, 12 mesecev

Višje sodišče potrdilo podaljšanje pripora Lovšetu, ta je vložil ustavno pritožbo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Višje sodišče je potrdilo septembrsko odločitev okrožnega sodišča, da nekdanjemu nosilcu franšize Diners za Slovenijo Tomažu Lovšetu podaljša pripor. Lovše je zoper odločitev vložil ustavno pritožbo.

Lovše se je v priporu znašel v začetku avgusta, potem ko so preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada opravili več hišnih preiskav zaradi suma oškodovanja Dinersa v višini najmanj devet milijonov evrov.

V okviru preiskave so pridržali tudi nekdanja zakonita zastopnika družbe Diners Club Slovenija Saša Pušnika in Antona Horvatiča, a so ju po zaslišanju izpustili na prostost, medtem ko se je Lovše znašel v priporu zaradi begosumnosti. Tam bo moral po odločitvi okrožnega in višjega sodišča ostati do 7. novembra.

"Obrazložitev sklepa višjega sodišča je pomanjkljiva" Lovšetova odvetnika Stojan Zdolšek in Anka Kozamernik sta prepričana, da pogoj za odreditev in podaljšanje pripora za dva meseca ni izpolnjen. Utemeljeni sum napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po njunem mnenju ne obstaja. Pa tudi sicer v sklepu o podaljšanju pripora vidita vrsto kršitev Lovšetovih ustavnih pravic.

Po mnenju odvetnikov utemeljenega suma očitanega kaznivega dejanja (niti prepovedane posledice) ne izkazujejo niti domnevne nepravilnosti pri poslovanju družbe Diners, kot jih je ugotovila Banka Slovenije, niti očitek, da je Diners Club Slovenija Lovšetu in njegovi ženi omogočal nemoteno uporabo plačilnih kartic, na čemer sodišče temelji obstoj utemeljenega suma. Prav tako menita, da je (vsebinska) obrazložitev sklepa višjega sodišča, ki je zavrnilo Lovšetovo pritožbo zoper podaljšanje pripora, pomanjkljiva.

Odvetnika poudarjata tudi neobstoj krivde in škode, ki po njunem mnenju izključuje obstoj kaznivega dejanja oziroma utemeljenega suma, saj so bile obveznosti Diners Cluba Slovenija do trgovcev poplačane na podlagi pogodbe oziroma sporazuma o poravnavi obveznosti, ki jo je Lovše podpisal z Diners Club International 31. julija letos, o čemer bi se moralo sodišče prav tako opredeliti, pa se ni, navajata.

"Tudi tretji pogoj za pripor ni izpolnjen" Izpolnjen menda ni niti tretji pogoj za pripor – njegova neogibna potrebnost za potek kazenskega postopka. Pri tem odvetnika napadata predvsem odločitev okrožnega sodišča o podaljšanju pripora zaradi begosumnosti, ki jo sodišče utemeljuje z Lovšetovim stalnim bivališčem (in premoženjem) v tujini, s tem, da je občasno bil na Floridi, njegova žena ima tuji vizum, otroci tuje državljanstvo in plačano šolnino v tujini, Lovše pa je menda bivališče v Sloveniji prijavil le zaradi zakona o društvih, ko je postal predsednik Smučarske zveze Slovenije.

A višje sodišče je ugotovilo, da Lovše stalnega bivališča nima v tujini, temveč v Sloveniji. Tukaj ima tudi podjetje s sedmimi zaposlenimi, v okviru katerega sklepa posle (tudi svetovanje z Agrokorjem v zvezi s prevzemom Mercatorja), v Ljubljani otroci obiskujejo vrtec in žena študira, lani pa je sklenil pogodbo o nakupu stanovanja, zato bi sodišče moralo izvesti ponovno presojo obstoja begosumnosti in test neizogibne potrebnosti posega v Lovšetovo pravico do osebne svobode, česar pa ni storilo, zatrjujeta odvetnika.

Sodišče se ni opredelilo niti do tega, da Lovše ni storil niti enega koraka, ki bi nakazoval, da hoče pobegniti v tujino. Zato sklep višjega sodišča po mnenju odvetnikov ne zadosti zahtevi po vsebinski, konkretni in tehtni obrazložitvi presoje, ali je pripor res potreben, pri čemer odvetnika navajata sodno prakso ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.

Ne spreglejte