Petek, 8. 8. 2014, 11.57
5 let, 4 mesece
V Sloveniji letos raste število umorov
Po besedah psihologov in sodnih izvedencev na sodiščih se pri precejšnjem številu morilcev izkaže, da imajo hude psihične motnje, zato nekaterim poleg ali namesto zapornih kazni sodišča izrečejo ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. Takšen je bil na primer slovenski Jack Razparač.
Velika razlika je na primer tudi med množičnimi in serijskimi morilci. Množični je tisti, ki v zelo kratkem času, običajno na istem kraju in ob približno istem času, ubije vsaj tri ljudi. Serijski morilec vedno mori posamično in s premori. Pri množičnem morilcu se zgodi eksplozija dolgo zadrževanih psihičnih stanj.
V takšnih primerih lahko recimo nekdo zaradi minornih razlogov pobije svojo družino, kot je Mariborčan Ivan Marolt s kladivom ubil svoji devet in 11 let stari hčeri. Če se loti neznanih ljudi, želi, kot pravijo strokovnjaki, predvsem opozoriti nase, potrditi svoj obstoj. Pri serijskih morilcih gre običajno za obsesijo.
Po neuradnih informacijah so ji ugrabitelji s pestmi in topimi predmeti zadali izredno hude podplutbe in obtolčenine. Njeno telo naj bi prekrivale modrice, okoli zapestij in gležnjev naj bi imela polno odrgnin, kar naj bi dokazovalo, da je bila več ur zvezana. Morda tudi okoli drevesa. Napadalci naj bi ji roke vklenili v lisice, jih zvezali na hrbtu, noge pa naj bi ji oblepili z lepilnim trakom.
Na Dobu zaradi umora na grozovit način 30-letno zaporno kazen prestaja Boštjan Koprivnikar, njegov "kolega" pri umoru leta 2002 komaj 18-letne Zagorjanke Nine Dobrič Simon Trančar pa 15-letno kazen.
A so jo nasilneži namesto na obljubljeni kraj odpeljali na jaso Pasji britof, kjer so se spravili nanjo. Koprivnikar jo je najprej udaril v obraz, nato pa z grožnjami z nožem zahteval, naj se sleče. S kupa starega pohištva je Koprivnikar vzel stol, dekle nanj priklenil in ga začel mučiti. Skušala je pobegniti, a jo je Koprivnikar dohitel, jo udaril in znova posadil na stol. Ker se je upirala, jo je Trančar prijel za roke, Koprivnikar pa ji je zvezal vrat in jo začel daviti. Nato jo je zvlekel do avtomobila in jo privezal za vlečno kljuko. Trančar je vozil avto, medtem ko jo je Koprivnikar brcal.
A to še ni bilo dovolj. Da bi prikrila sledi, sta jo dala v prtljažnik, se odpeljala nekaj kilometrov stran in dekle vrgla v reko Savo. Izvedenci niso znali natančno določiti, kdaj je dekle umrlo, ali že med mučenjem ali se je utopilo v Savi.
Truplo je čez deset dni priplavalo na površje, storilce pa so prijeli šele leta 2007, ko je policija na peto obletnico smrti prejela anonimni klic o vpletenosti Koprivnikarja.
Naj povemo, da zoper Koprivnikarja in Trančarja na ljubljanskem okrožnem sodišču poteka še eno sojenje, saj jima tožilstvo očita še ne krut umor, in sicer 30-letnega Zagorjana Stojana Kranjca. Mornarja so domači kot pogrešanega prijavili šele pet let po izginotju, njegovega trupla pa še niso našli.
Kaj je na videz ljubečega očeta prignalo v zločin, preiskovalni in sodni postopki niso razkrili do podrobnosti.
Tožilstvo je sicer dokazalo, da je moril načrtno in premišljeno, medtem ko se je Marolt, ki je dejanje priznal in ga obžaloval, izgovarjal, da je dejanje storil v afektu. "Strgal se mi je film in nisem mogel več trezno razmišljati," je dejal na eni od glavnih obravnav. Sodba, 30 let zapora, je postala pravnomočna marca 2005.
Perić je družino pokončal z avtomatsko pištolo škorpijon, opremljeno z dušilcem zvoka, grozljiv zločin pa je storil iz koristoljubja, zaradi dediščine in visoke zavarovalnine iz življenjskega zavarovanja. Iz Ljubljane se je Perić pripeljal v Rovinj, ponoči odklenil stanovanje, opravil zločin in se odpeljal nazaj v Ljubljano. Sodba, 30 let zapora, je postala pravnomočna septembra 2006.
Kmalu zatem jo je mahnil v Srbijo, kjer je sodeloval v nekaj ropih, dokler ni novembra 2004 umoril noseče, komaj 25-letne Jasmine Đošić. Tudi njeno truplo je naknadno izmaličil, nato pa pobegnil nazaj v Slovenijo.
V Srbiji so zahtevali njegovo izročitev, in ker to ni bilo mogoče, so ga v nenavzočnosti – ker je bil v Sloveniji v priporu – leta 2007 obsodili na najvišjo mogočo kazen, in sicer 40 let zapora.
A še preden so ga obsodili v Srbiji, je udaril še enkrat. 24. februarja je ugrabil zakonca Ulčar, ženo Ljubico je ubil, medtem ko je Mirku Ulčarju uspelo pobegniti. Leta 2006 so ga na ljubljanskem okrožnem sodišču obsodili na 30 let zapora, aprila naslednje leto je v priporu na Povšetovi storil samomor.
V stanovanjski hiši na Erjavčevi so našli umorjeno 56-letno upokojenko Pavlo Drobnič. Zdravniki so našteli 24 vbodov. Pred morilcem pa niso trepetale zgolj ženske, saj naj bi iz zanesljivih virov pricurljala vest, da je Razparač pokončal tudi nekega 56-letnega delavca. Policijskemu pojasnilu, da je umrl zaradi kapi, ni verjel skoraj nihče. Razparača so prijeli februarja 1985 doma v Rožni dolini.
Izkazalo se je, da je moril takrat 38-letni strojni ključavničar, ki je živel s svojo 73-letno materjo. Sedmega marca ga je sodišče zaradi dveh umorov v bistveno zmanjšani prištevnosti obsodilo na devet let zapora in obvezno zdravljenje v psihiatrični bolnišnici. Višje sodišče mu je kazen zvišalo na 14 let in potrdilo varnostni ukrep obveznega zdravljenja. Konec leta 2007 je Večer poročal, da možakar, ki je kazen prestal, še živi na območju Ljubljane.