Sodišče: Boštjan M. Turk je razžalil Jožeta Pirjevca

Sodišče je ocenilo, da je Boštjan M. Turk z zapisom v Reporterju leta 2011 razžalil zgodovinarja Jožeta Pirjevca in mu prisodilo dva meseca zaporne kazni, a mu ne bo treba za zapahe, če v dveh letih kaznivega dejanja ne ponovi. Pooblaščenec Turka Radovan Cerjak je sodnici očital, da ga je narobe razumela in že napovedal pritožbo.

Kot je pojasnila sodnica, ni mogla slediti Turkovemu zagovoru, da Pirjevca ni imel namena zaničevati in da je v kolumni pisal o problemu zamejskih Slovencev in Pirjevčevi knjigi Tito in tovariši. "Kot ste povedali, bi lahko za Mohorjevo družbo o tej knjigi napisali recenzijo, a ste napisali kolumno, ki vam je ni bilo treba podpreti z dokazi," je povedala sodnica.

"Nemogoče mu je očitati, da je poitalijančil ime, če je bil star sedem let Nenavadno se je zdi, da Turk, če se ljubiteljsko ukvarja s problemom zamejcev, ne pozna zakona, ki ureja spremembe imena. "Poleg tega je zasebnemu tožilcu nemogoče očitati, da je poitalijančil svoje ime, če je bil leta 1947 star sedem let," je dodala.

Da bil je njegov namen zaničevanje zasebnega tožilca, kaže tudi članek v Reporterju po tistem, ko se je sodni postopek že začel, "saj zasebnega tožilca ponovno imenujete z italijanskim imenom", je dodala.

Še preden je sodnica končala obrazložitev sodbe, je Turkov pooblaščenec sodnici očital, da ga ni prav razumela in že napovedal pritožbo.

Sporna ime Giuseppe Pierazzi in očitek renegatstva Naj spomnimo, da je Pirjevec Turku očital kaznivo dejanje razžalitve oziroma kot zaničevalne ocenil Turkove zapise v reviji Reporter. V kolumni junija 2011 v Reporterju je zapisal naslednje: "Pirjevec je stopil v nenavaden tip renegatstva. Svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem."

Pirjevec si je Turkovo kritiko torej prislužil zaradi poitalijančenega imena Giuseppe Pierazzi, pod katerim je bil v času fašistične Italije rojen v Trstu. Po drugi svetovni vojni se je z družino preselil v Beograd, vendar so se Pirjevčevi zaradi nestrinjanja s komunističnim režimom vrnili v Trst. Ker je bilo na Pirjevčevem spričevalu v Beogradu že zapisano ime Josip Pirjevec, pozneje v Trstu pa ponovno Giuseppe Pierazzi, so zgodovinarja, ki je bil v času vrnitve v Italijo star komaj sedem let, nekateri mediji obtožili kameleonstva.

Turk je danes pred končnimi govori še enkrat poudaril, da njegov namen ni bila žalitev, da je v bistvu pisal o Pirjevčevi knjigi z naslovom Tito in tovariši. Zagovornik obdolženega Turka Radovan Cerjak je sicer danes podal še dva dokazna predloga, in sicer zaslišanje pravnikov Petra Močnika iz Trsta in Damjana Trpine iz Gorice, a je sodišče dokaza kot nepotrebna zavrnilo.

Pooblaščenec Sluga: Šlo je za medijski linč Pirjevčev pooblaščenec David Sluga je v sedmih točkah nanizal svoj končni govor. Tako je po njegovem mnenju pomembno, da sodišče članek bere kot celoto, "saj se žaljive vrednostne sodbe mešajo, tako da jih ni mogoče opredeliti". "Tudi če poskušamo s seciranjem, boste ugotovili naslednje žaljive vrednostne sodbe; da je renegant, kar je izrazito slabšalna ocena; izrazito problematična je aluzija o nekakšni javni hiši, kjer je dovoljeno vse, tudi domnevna prodaja imena v smislu problematiziranja z raznorodovalno politiko; to pač ni resna kritika, temveč gre za prekomeren poseg," je navajal Sluga.

Poudaril je, da fašizem ni poitalijančeval slovenska imena, temveč so ljudje pod fašizmom tudi umirali, zato je primerjava o renegatstvu najmanj nespodobna; da je bil Pirjevec v tistem času otrok in kot tak ni imel vpliva; da je Turk univerzitetni profesor, zaradi česar imajo njegove besede še posebno težo.

Poleg tega je po mnenju Sluge iz članka viden namen zaničevanja in pri tem poudaril tudi dejstvo, da sta zasebni tožilec in obdolženi na dveh različnih ideoloških bregovih, da pa je Turk svoj zaničevalni namen pokazal tudi s tem, da je po glavni obravnavi ponovno pisal o Pirjevcu in ga znova poimenoval z italijanskim imenom.

Članek v Reporterju po mnenju Sluge ni namenjen obveščanju javnosti, temveč gre za "medijski linč ali medijski umor".

Izbiro kazenske sankcije je Sluga prepustil oceni sodišča, po njegovem mnenju pa bi bila pogojna kazen najprimernejša. "Pogojna obsodba bi ga silila k spoštovanju pravnega reda in mej dopustnega," je poudaril Sluga.

Pirjevec zaznava Turkovo sprenevedanje Pirjevec je v svoji zadnji besedi izrazil veselje, da se je Turk danes delno že opravičil, "a sem zaznal sprenevedanje, kajti članek govori drugače, da sem s svojim imenom žongliral tako, kot je bilo v določenem trenutku potrebno". Poudaril je, da je v vsej svoji poklicni karieri uporabljal slovensko različico imena. "Nikoli tudi nisem trdil, da so imeli fašisti prav, ko so požgali Narodni dom v Trstu. Zame je to ena velika žalitev in velika bolečina," je sklenil.

Zagovornik Cerjak: resnica vse premaga Cerjak je uvodoma spomnil na latinski rek "Resnica vse premaga" in poudaril, da Pirjevec večji del svojega življenja uporablja italijansko ime. "Šele leta 2002, ko je odšel v pokoj, je ponovno postal Jože Pirjevec, domnevamo, da zato, ker mu italijanska identiteta ni bila več potrebna," je dejal in dodal, da je za razliko od zasebnega tožilca njegova sestra Marija vse svoje življenje uporabljala slovensko različico. "resnično zavedni pripadniki slovenskega naroda nikoli niso uporabljali italijanskega imena", je dodal in kot primer navedel pisatelja Borisa Pahorja.

Cerjak: Večkrat ko sem prebral komentar, bolj všeč mi je postajal Večkrat ko sem bral Turkov komentar, je nadaljeval, bolj všeč mi je postajalo besedilo: "Turk je kot slovenist mojster pisane besede, to je bil odličen komentar na knjigo Tito in tovariši," je pojasnjeval sodišču in dodal, da bolj ko bere, manj razume tožbo zasebnega tožilca. Povedal je še, da je Pirjevec poskušal "ukaniti" sodišče, ko obdolženega preganja zaradi razžalitve in ne kvečjemu za žaljivo obdolžitev, s čimer je želel preprečiti, da bi v postopku uveljavljali dokaz resničnosti.

"Morda je besedilo ostro, kritično, morda to drži, a vendar je to besedilo v mejah kulturnega kritičnega pisanja," je prepričan Cerjak, ki je dodal, da iz vsebine ne seva nikakršen zaničevalni namen, temveč gre zgolj za mnenje o knjigi in avtorju, ki je javna osebnost.

V nadaljevanju je tako okrcal Pirjevčevo pojavljanje v medijih, "kjer se je izkazal kot agresiven in nekulturen sogovornik", za svojo stranko pa je sodišču predlagal oprostilno sodbo.

Boštjan M. Turk obžaluje zaplet, ne počuti pa se krivega Kot zadnji je besedo dobil obdolženi Turk, ki se je ob izvajanju končnega govora pooblaščenca Sluge čutil prizadetega oziroma začudenega. Še enkrat je poudaril, da nikoli ni napisal, da je Pirjevec renegat, temveč "sem pisal o renegatstvu in da sestavek zagotovo ni bil v interesu javnosti. "Ne glede na odločitev sodišča dejstva ostajajo; Jože Pirejevec v svoji doktorski dizertaciji sam sebe označi kot Gussiepa Pierazzija". Obžaloval je zaplet, a se ne počuti krivega.